Jedro

Pridelovalec mora pred odobritvijo podpore v dveh letih po vložitvi vloge opraviti še nadaljnje procesno dejanje pošiljanja izjave o uveljavljanju podpore. Višina podpore se določi sorazmerno glede na razpoložljiva sredstva, ne pa po vrstnem redu oddaje vlog. To pomeni, da za uspešnost vloge ni pomembno, kdaj znotraj roka, določenega v prvem odstavku 5. člena Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju, pridelovalec vloži vlogo. Tožnik bi bil torej v enakem položaju ne glede na to, kdaj bi vložil vlogo znotraj roka iz prvega odstavka 5. člena Uredbe oziroma povedano drugače, lahko bi jo vložil tudi 15. 6. 2018, to je potem, ko je bilo stanje v njegovem vinogradu že urejeno. Poleg tega iz nobene izmed določb Uredbe ne izhaja, da vloge do poteka roka iz prvega odstavka 5. člena Uredbe, to je do 15. junija, ne bi bilo mogoče spreminjati ali dopolnjevati.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33027-100/2018/5 z dne 5. 7. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova vloga za podporo za prestrukturiranje vinogradov. Iz obrazložitve izhaja, da na dan oddaje vloge tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ni imelo urejenega stanja v registru kmetijskih gospodarstev, saj eden izmed GERK-ov ni ustrezal dejanski rabi za 4,08 m2. Ker tožnik ni upošteval pete alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 143. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) in ni sporočil spremembe podatkov GERK-a, ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 2. člena Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (v nadaljevanju Uredba).

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. 3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Navaja, da je upravni organ zmotno uporabil določbo Uredbe, ki določa urejenost stanja kmetijskega gospodarstva ob podaji vloge. Rok za oddajo vloge je bil namreč 15. 6. 2018, vloga oddana 23. 4. 2018, stanje pa urejeno 31. 5. 2018, zaradi česar meni, da je bilo neskladje pravočasno odpravljeno. Navaja še, da je zmotna navedba, da je bil o spremembi obveščen, saj je to ugotovil sam, ko je na upravni enoti opravil vpogled v izpis iz registra kmetijskih gospodarstev. Dokument, ki nosi datum 25. 1. 2018, je bil na podlagi njegove zahteve pridobljen na UE Sevnica julija 2019. Da za spremembo oziroma neskladnost ni mogel vedeti, pa potrjuje tudi elektronsko sporočilo upravljavca registra. Uveljavlja tudi, da drugostopenjski organ ni odgovoril na vse njegove pritožbene navedbe.

4. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev. V odgovoru se sklicuje na 2. člen Uredbe in navaja, da ni pomembno, ali je tožnik vedel za napako v RGK, saj je on dolžan sporočati podatke upravni enoti, na dan oddaje vloge pa mora imeti urejeno stanje v registru.

5. Sodišče je 11. 11. 2021 sprejelo sklep I U 1989/2019-6, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je toženka tožnikovo vlogo za podporo za prestrukturiranje vinogradov zavrnila, ker na dan oddaje vloge tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ni imelo urejenega stanja v registru kmetijskih gospodarstev, saj eden od GERK-ov za 4,08 m2 ni ustrezal dejanski rabi.

8. Toženka se pri tem opira na določbo 143. člena ZKme-1, po kateri je relevantne podatke za vpis in spremembe podatkov dolžan sporočati nosilec kmetijskega gospodarstva, in določbo tretjega odstavka 2. člena Uredbe, ki (v besedilu, ki je veljalo v času izdaje izpodbijane odločbe) določa, da mora imeti upravičenec ob oddaji vloge za podporo na podlagi te uredbe urejeno stanje v registru kmetijskih gospodarstev, če je zavezan vpisu vanj.

9. Med strankama ni sporno, da je tožnik vlogo oddal 23. 4. 2018 in da takrat eden od GERK-ov na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu za 4,08 m2 ni ustrezal dejanski rabi. Tožnik zatrjuje, da je to neskladje uredil 31. 5. 2018, to je pred potekom roka za vložitev vloge, čemur toženka ne oporeka, vendar pa je po toženkini presoji bistveno, da tožnik na dan vložitve vloge ni imel urejenega stanja. Med strankama je tako sporno, kdaj je moralo biti urejeno stanje v registru.

10. Z Uredbo se v slovenski pravni red med drugim prenaša tudi Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1150 z dne 15. aprila 2016 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju. Po določbi 7. člena te izvedbene uredbe države članice za podporo iz 46. člena Uredbe (EU) št. 1308/2013 (prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov) določijo pravila za postopek prijave, kar med drugim vključuje tudi pravila o vložitvi in izbiri vlog, kar vključuje vsaj roke za vložitev vlog, pregled ustreznosti vsakega predlaganega ukrepa in obveščanje izvajalcev glede izida postopka izbire.

11. Republika Slovenija je ta pravila uredila v Uredbi. V tej v tretjem odstavku 2. člena, kot rečeno, določa, da mora imeti upravičenec ob oddaji vloge za podporo na podlagi te uredbe urejeno stanje v registru kmetijskih gospodarstev. Besedna zveza „ob oddaji vloge“ kaže na to, da mora biti stanje urejeno v času, ko je vloga oddana. Po naravi stvari se šteje vloga za oddano takrat, ko jo vlagatelj na predpisan način odpošlje naslovniku. Vendar pa je za pravilno razumevanje določbe tretjega odstavka 2. člena Uredbe treba upoštevati tudi ostale določbe Uredbe, zlasti 5. člena, ki ureja vložitev vloge, in nadaljnje določbe, ki določajo način odobritve podpore.

12. V prvem odstavku 5. člena Uredbe je določeno, da mora pridelovalec, ki želi uveljavljati podporo za prestrukturiranje, vlogo na predpisan elektronski način vložiti med 1. aprilom in 15. junijem pred tržnim letom iz točke (d) 6. člena Uredbe 1308/2013/EU. Iz nadaljnjih določb Uredbe pa izhaja, da mora pridelovalec poslati še izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje v naslednjih dveh letih po vložitvi vloge, in sicer prav tako med 1. aprilom in 15. junijem (prvi odstavek 7. člena Uredbe), ter da agencija podporo določi na podlagi teh izjav (prvi odstavek 9. člena Uredbe). Prvi odstavek 9. člena Uredbe še določa, da agencija vsako leto odloči o vlogah za podporo za prestrukturiranje tako, da določi dokončno višino podpor glede na skupno višino sredstev za ta ukrep, priznane celotne stroške prestrukturiranja in dovoljen delež sofinanciranja v skladu s šestim odstavkom 46. člena Uredbe 1308/2013/EU. Priznani celotni stroški prestrukturiranja se določijo kot vsota priznanih stroškov prestrukturiranja za površino, določeno v zapisniku agencije iz prvega odstavka prejšnjega člena, in vrednosti izpada dohodka za površino, določeno v zapisniku agencije iz tretjega odstavka 7.a člena te uredbe.

13. Iz navedenih določb izhaja, da mora pridelovalec pred odobritvijo podpore v dveh letih po vložitvi vloge opraviti še nadaljnje procesno dejanje pošiljanja izjave o uveljavljanju podpore. Predvsem pa je pomembno, da iz navedenih in ostalih določb II. poglavja Uredbe izhaja, da se višina podpore določi sorazmerno glede na razpoložljiva sredstva, ne pa po vrstnem redu oddaje vlog. To pomeni, da za uspešnost vloge ni pomembno, kdaj znotraj roka, določenega v prvem odstavku 5. člena Uredbe, pridelovalec vloži vlogo. Tožnik bi bil torej v enakem položaju ne glede na to, kdaj bi vložil vlogo znotraj roka iz prvega odstavka 5. člena Uredbe oziroma povedano drugače, lahko bi jo vložil tudi 15. 6. 2018, to je potem, ko je bilo stanje v njegovem vinogradu že urejeno. Poleg tega iz nobene izmed določb Uredbe ne izhaja, da vloge do poteka roka iz prvega odstavka 5. člena Uredbe, to je do 15. junija, ne bi bilo mogoče spreminjati ali dopolnjevati.

14. Ker bi torej tožnik vlogo lahko vložil ali dopolnil kadarkoli do 15. junija, po presoji sodišča ni mogoče šteti, da stanje v registru kmetijskih gospodarstev ni bilo urejeno, če je bilo urejeno do preteka tega datuma v letu vložitve vloge. Ker toženka zaradi zmotne uporabe Uredbe pri presoji tožnikove vloge, vložene 23. 4. 2018, ni upoštevala zatrjevane ureditve neskladij 31. 5. 2018, torej pred 15. 6. 2018, ni popolno ugotovila dejanskega stanja.

15. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je upravni organ v ponovljenem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

16. Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom,