Up-335/97

31. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 31. maja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 60/97 z dne 23. 9. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče v okviru revizije preizkušalo pravilnost odločitve o obnovi postopka in revizijo kot neutemeljeno zavrnilo. Pritožnica v ustavni pritožbi podrobneje opisuje dejansko stanje in navaja, da naj bi bila zmotna ugotovitev Vrhovnega sodišča, da je v zvezi z odmero pokojnine uveljavljala obnovo postopka po 249. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - p.b. - v nadaljevanju: ZUP-86), saj naj bi se sama ne sklicevala nanjo, splošno pa naj bi bilo znano tudi, da je s pokojninsko zakonodajo zagotovljena pravica, da se lahko ne glede na pretečeni čas zahteva sprememba pokojninske odločbe, če je bila z njo pokojnina napačno izračunana. Vrhovno sodišče naj bi zato kršilo njene pravice po 2. in 23. členu Ustave.

2.Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna določba o pravni in socialni državi (2. člen Ustave) sodi med temeljna ustavna načela in ne med človekove pravice in temeljne svoboščine. Morebitne kršitve teh načel ni mogoče samostojno uveljavljati z ustavno pritožbo.

3.Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen ZUstS). Ustavna pritožba torej ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Ustavno sodišče se omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno.

4.Pritožnica izpodbija sodbo, izdano v obnovitvenem postopku. Ustavno sodišče zato pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic lahko presoja navedbe pritožnice le v okviru odločanja o zahtevi za obnovo postopka. Navedb o kršitvah pravic v postopku, ki je bil pravnomočno končan pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, zato v postopku te ustavne pritožbe ni mogoče upoštevati.

5.Ustavna pritožnica nasprotuje temu, kako je Vrhovno sodišče v sporni zadevi razumelo 270. člen ZPIZ-92 in 249. člen ZUP-86 v zvezi z vprašanjem, ali so nižja sodišča ravnala prav, ko so njeno vlogo z dne 19. 11. 1991 obravnavala kot vlogo za obnovo postopka pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vrhovno sodišče je svoje stališče utemeljilo in navedlo, zakaj naj se 270. člen ZPIZ-92 ne bi mogel uporabiti in da je uporaba 249. člena ZUP-86 pravilna, ugotovilo pa je tudi, da je pritožnica pojem "obnova postopka" sama večkrat uporabila. Utemeljitev Vrhovnega sodišča, s katero to potrjuje pravilnost uporabe določb ZUP-86 in ZPIZ-92 pred nižjimi sodišči, je oprta na ustrezne določbe teh zakonov ter obrazložena z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov tudi dopuščajo. Glede na to ji ni mogoče očitati arbitrarnosti ali samovoljnosti. Zato samo s tem, da je sodišče v sporni zadevi pravo razumelo in razložilo drugače, kot ga razume pritožnica, ni mogla biti kršena pravica do nepristranskega sodišča po 23. členu Ustave. Pritožnica pa prav tako ni izkazala, da bi sodišče z izpodbijano sodbo samovoljno odstopilo od uveljavljene sodne prakse, kar bi lahko predstavljalo kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave. Ustavna pritožba zato ni utemeljena.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata Milojka Modrijan