Jedro

Sklep, s katerim je tožena stranka, natančneje njen občinski svet, soglašala, da se investitorju novega smučišča B. ustanovi stavbna in služnostna pravica in da se v ta namen začnejo vsi potrebni postopki, ki bodo omogočali ustanovitev teh stvarnih pravic, ni upravni akt v smislu citirane določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja občine, s katerim upravlja s stvarnim premoženjem v okviru ZSPDSLS.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: - da Okrožno sodišče v Kranju ni stvarno pristojno za odločanje o tem sporu (I. točka izreka) ter - da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Upravnemu sodišču RS kot stvarno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi, oziroma podredno da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost (prvi odstavek 18. člena ZPP) ter paziti na svojo stvarno pristojnost (prvi odstavek 19. člena ZPP).

5. Odločitev o stvarni nepristojnosti je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvijo, da je izpodbijani sklep občinskega sveta Občine Bohinj javnopraven, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je bilo odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožeče stranke.

6. Na podlagi določbe prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt je definiran v drugem odstavku 2. člena ZUS-1, in sicer je to upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Sklep, s katerim je tožena stranka, natančneje njen občinski svet, soglašala, da se investitorju novega smučišča B. 2864 ustanovi stavbna in služnostna pravica in da se v ta namen začnejo vsi potrebni postopki, ki bodo omogočali ustanovitev teh stvarnih pravic, pa ni upravni akt v smislu citirane določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja občine, s katerim upravlja s stvarnim premoženjem v okviru Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/2010, v nadaljevanju ZSPDSLS). Niti ZSPDSLS niti Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011) pa ne vsebujeta posebnih določb, iz katerih bi izhajalo, da je zoper sklep, kakršen je izpodbijani, možno vložiti tožbo v upravnem sporu.

7. Ker se na podlagi navedenega odločitev sodišča prve stopnje, da gre za upravni akt, izkaže za zmotno, in je za odločitev v tem sporu pristojno sodišče splošne pristojnosti, in sicer Okrožno sodišče v Kranju, je višje sodišče zato pritožbi tožeče stranki ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).