Jedro

Glede na zatrjevani obseg kriminalne dejavnosti 19-letnega obtoženca, ki naj bi v štirih mesecih storil kar 22 kaznivih dejanj zoper premoženje ter naj bi enega od njih izvršil komaj nekaj ur po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, je nedvomno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, izkazana pa je tudi sorazmernost z doslej prebitim časom v priporu, v katerem se obtoženec nahaja že šest mesecev, še posebno, ker bo kazenski postopek zaključen na naslednji glavni obravnavi.

Izrek

Pritožba zagovornice obtoženca se zavrne kot neutemeljena.

O b r a l o ž i t e v : Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje na podlagi II. odstavka 207. člena ZKP obtožencu podaljšal pripor iz pripornega razloga po 3. točki I. odstavka 201. člena ZKP.

Zoper takšen sklep se je pritožila obtoženčeva zagovornica iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakonika ter predlagala, da sodišče druge stopnje zoper obtoženca pripor odpravi.

Višji državni tožilec je na seji senata predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po oceni senata sodišča druge stopnje se je po doslej izvedenem dokaznem postopku na glavnih obravnavah le še utrdil utemeljen sum, da naj bi obtoženec v časovnem razdobju komaj štirih mesecev storil kar 22 kaznivih dejanj zoper premoženje in si z njimi pridobil preko 830.000,00 SIT protipravne premoženjske koristi. Ker je obtoženec večino kaznivih dejanj odkrito priznal in jih opisal, nimajo nikakršne osnove pritožbena izvajanja obtoženčeve zagovornice, da so zaključki sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma zmotne.

Senat sodišča druge stopnje pa se tudi strinja z oceno sodišča prve stopnje, da količina in vrsta kaznivih dejanj, katerih je obtoženec sedaj utemeljeno osumljen, pa tudi njegovo prejšnje življenje, kažejo na tako visoko stopnjo realne nevarnosti, da bi obtoženec na prostosti s premoženjskimi delikti utegnil nadaljevati in s tem ogrožati varnost ljudi oziroma njihovega premoženja, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno. Zoper sedaj 19-letnega obtoženca je namreč na mladoletniškem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani odprtih 6 kazenskih postopkov zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, enega od sedaj obravnavanih kaznivih dejanj pa naj bi storil le nekaj ur po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom zaradi utemeljenega suma, da naj bi storil 12 kaznivih dejanj. Ob ugotovitvi, da je obtoženec tudi brez premoženja in zaposlitve, v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o obstoju zatrjevanega pripornega razloga ne morejo vnesti dvomov pritožbena zatrjevanja, da naj bi obtoženec končno spoznal škodljivost svojih ravnanj in da se ob svoji mladosti nerazumljivo dolgo nahaja v priporu. Glede na zatrjevani obseg njegove kriminalne dejavnosti je tudi po oceni pritožbenega sodišča še vedno izkazana sorazmernost z doslej prebitim časom v priporu, v katerem se nahaja od 14.10.1999, poleg tega pa bo kazenski postopek najverjetneje zaključen že na prihodnji glavni obravnavi.

Ob povedanem je zato sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno (III.

odstavek 402. člena ZKP).

Obrazložitev

Pritožba zagovornice obtoženca se zavrne kot neutemeljena.

O b r a l o ž i t e v : Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje na podlagi II. odstavka 207. člena ZKP obtožencu podaljšal pripor iz pripornega razloga po 3. točki I. odstavka 201. člena ZKP.

Zoper takšen sklep se je pritožila obtoženčeva zagovornica iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakonika ter predlagala, da sodišče druge stopnje zoper obtoženca pripor odpravi.

Višji državni tožilec je na seji senata predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po oceni senata sodišča druge stopnje se je po doslej izvedenem dokaznem postopku na glavnih obravnavah le še utrdil utemeljen sum, da naj bi obtoženec v časovnem razdobju komaj štirih mesecev storil kar 22 kaznivih dejanj zoper premoženje in si z njimi pridobil preko 830.000,00 SIT protipravne premoženjske koristi. Ker je obtoženec večino kaznivih dejanj odkrito priznal in jih opisal, nimajo nikakršne osnove pritožbena izvajanja obtoženčeve zagovornice, da so zaključki sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma zmotne.

Senat sodišča druge stopnje pa se tudi strinja z oceno sodišča prve stopnje, da količina in vrsta kaznivih dejanj, katerih je obtoženec sedaj utemeljeno osumljen, pa tudi njegovo prejšnje življenje, kažejo na tako visoko stopnjo realne nevarnosti, da bi obtoženec na prostosti s premoženjskimi delikti utegnil nadaljevati in s tem ogrožati varnost ljudi oziroma njihovega premoženja, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno. Zoper sedaj 19-letnega obtoženca je namreč na mladoletniškem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani odprtih 6 kazenskih postopkov zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, enega od sedaj obravnavanih kaznivih dejanj pa naj bi storil le nekaj ur po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom zaradi utemeljenega suma, da naj bi storil 12 kaznivih dejanj. Ob ugotovitvi, da je obtoženec tudi brez premoženja in zaposlitve, v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o obstoju zatrjevanega pripornega razloga ne morejo vnesti dvomov pritožbena zatrjevanja, da naj bi obtoženec končno spoznal škodljivost svojih ravnanj in da se ob svoji mladosti nerazumljivo dolgo nahaja v priporu. Glede na zatrjevani obseg njegove kriminalne dejavnosti je tudi po oceni pritožbenega sodišča še vedno izkazana sorazmernost z doslej prebitim časom v priporu, v katerem se nahaja od 14.10.1999, poleg tega pa bo kazenski postopek najverjetneje zaključen že na prihodnji glavni obravnavi.

Ob povedanem je zato sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno (III. odstavek 402. člena ZKP).