Jedro

Toženka je zatrjevala, da je tožnik samovoljno shranil pohištvo v gospodarskem poslopju, izpovedala pa je, da je to storil že leta 2010, zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da toženka ni izvrševala dovoljene samopomoči, ko je zamenjala ključavnico na vratih gospodarskega poslopja.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženka odvzela soposest tožniku na gospodarskem poslopju št. stavbe ..., ki stoji na nepremičnini ID znak ..., s tem, da je zamenjala ključavnico na vratih gospodarskega poslopja št. stavbe ...(1) in iz gospodarskega poslopja odstranila stvari, ki so last tožnika ter na ta način tožniku onemogočila uporabo gospodarskega poslopja. Prvo sodišče je toženki naložilo, da je dolžna v roku osmih dni na svoje stroške vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da na vratih gospodarskega poslopja namesti staro, pred motenjem nameščeno ključavnico oziroma podrejeno tožniku izroči ključ nove obstoječe ključavnice in na ta način omogoči tožniku ponoven dostop in uporabo gospodarskega poslopja, hkrati pa je toženki prepovedalo v bodoče z navedenimi ali podobnimi ravnanji motiti soposest tožnika na gospodarskem poslopju (točka I). Drugačen tožbeni zahtevek v zvezi z motenjem posesti na gospodarskem poslopju je prvo sodišče zavrnilo (točka II). Prvo sodišče je zavrnilo tudi tožbene zahtevke (točka III); da je toženka motila tožnika v delni posesti nepremičnin ID znak ... in ID znak ..., s tem da je prekopala del teh nepremičnin, od trte pri gospodarskem poslopju do cipres v smeri javne ceste Vrhnika - Logatec v dolžini 12 m in v širini 5 m ter na prekopanem delu odstranila rože in vrtnine tožnika ter na navedeni del nanesla kamenje, betonske plošče in rože v vrtnih loncih; da je toženka motila tožnika v soposesti nepremičnin ID znak ..., s tem, da je pred in nad glavni vhod v stanovanjsko hišo št. ...(2) namestila rože v vrtnih loncih in na ta način tožniku onemogočila neoviran dostop v hišo; da je toženka motila tožnika v soposesti nepremičnin ID znak ... in ID znak ..., s tem, da je na severozahodnem delu hiše postavila rože v vrtnih loncih v širini 1 m in s tem tožniku onemogočila zavijanje z osebnim vozilom z javne poti Vrhnika - Logatec iz smeri Logatec na nepremičnini ID znak ... in ID znak ... ter je zato dostop zaradi zoženja dovoza oviran; da je toženka motila tožnika v soposesti nepremičnin ID znak ..., s tem, da je na tej nepremičnini postavila rože v loncih na lesenih podlagah in na ta način tožniku onemogočila neoviran dostop z osebnim vozilom do nepremičnine ID znak … in javne ceste Vrhnika - Logatec. Posledično so bili v tem delu zavrnjeni vsi zahtevki, ki so se nanašali na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja (točka III) in zahtevek, da se toženki prepove v bodoče z ravnanji, ki so navedeni v III. točki, posegati v soposest tožnika na teh nepremičninah (točka IV). Prvo sodišče je še odločilo, da je tožnik dolžan povrniti toženki pravdne stroške v višini 152,72 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka V), ker je tožnik uspel z zahtevki le do 1/3. 2. Tožnik vlaga pritožbo zoper zavrnilni del sklepa in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v zvezi s stanjem na nepremičninah ugotovilo, da fotografija v prilogi A19 prikazuje stanje spomladi 2012, ki pa ne prikazuje stanja, kakršno je bilo neposredno pred motilnimi dejanji. Neživljenjsko je pričakovati, da bi tožnik imel fotografijo posestnega stanja tik pred motilnim dejanjem, saj ni mogel vedeti, da bo toženka poleti 2012 motila njegovo posest. Fotografija je bila posneta spomladi, še pred vsakoletno pripravo vrta, zato na fotografiji ni viden obdelan vrt z zelenjavo, ki je ograjen z robniki. Prvo sodišče ugotavlja, da izpovedba tožnika ni bila prepričljiva, da je sadna drevesa na nepremičninah posadil že oče tožnika, iz fotografij v prilogi A19, ki prikazujejo stanje spomladi 2012, pa ne izhaja, da bi bila ta drevesa stara že deset let, saj je oče tožnika umrl leta 2001. Tožnik ni vedel, da bo sodišče štelo navedeno dejstvo kot pravno relevantno, zato prilaga fotografiji, iz katerih izhaja, da so ta drevesa vseskozi več ali manj enaka, saj slabo rastejo, zato navidezno delujejo, kot da niso stara deset let. Prvo sodišče ugotavlja, da je bila izpovedba tožnika glede zelenjavnega vrta neprepričljiva. Izpoved tožnika je bila v tem delu res skopa in na videz neprepričljiva, vendar je treba upoštevati, da je do motilnega ravnanja prišlo avgusta 2012, tožnik pa je bil zaslišan na naroku decembra 2014. Tožnik se zato vseh vrtnin ni mogel spomniti, še posebej iz razloga, ker od takrat dalje motenje toženke poteka neprestano ter se vrt vseskozi prekopava in spreminja. Sodišče je še navedlo, da iz fotografije v prilogi A19 ne izhaja, da je bila na tem delu le zelenica, kot je zatrjeval tožnik, česar pa tožnik ni zatrjeval. Tožnik je izpovedal, da je bila okoli zelenjavnega vrta zelenica, ki jo je kosil, ki pa je bila tudi prekopana in nasejana z rožami, nastavljeni pa so bili tudi cvetlični lonci. Tožnik je izpovedal, da je bila v tem delu le zelenica v zvezi s fotografijo v prilogi A18. Med pravdnima strankama ni bilo dogovora, kateri del bo posamezna stranka obdelovala. Toženka je imela vrt v delu, kjer so jagode, kar je razvidno iz fotografije v prilogi A19. Toženka je zatrjevala, da navedenega dela ni nihče uporabljal, da je bil ta del vrta neobdelan, zaraščen, iz fotografij A19 in št. 1 v prilogi A20 pa je razvidno, da so robniki že obstajali, da ni bilo marjetic, temveč zgolj ostanki zelenjave in rož, zato je neverodostojna izpoved toženke, da je na tem delu od leta 2009 rasel plevel. 3. Toženka vlaga pritožbo zoper ugodilni del sklepa zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotne so ugotovitve prvega sodišča, da je imel tožnik na gospodarskem poslopju soposest. Med pravdnima strankama, ki sta solastnika te nepremičnine, je bila uporaba poslopja začasno do razdelitve solastnine dogovorjena tako, da je toženka izključna posestnica gospodarskega poslopja. O tem sklep nima razlogov. Toženka je izključna posestnica gospodarskega poslopja tako na podlagi dogovora, kot tudi dejansko. Tožnik posesti na gospodarskem poslopju ni izvrševal. Toženka je izvrševala samopomoč, ko je odstranila stvari, ki jih je tožnik na silo in samovoljno postavil v gospodarsko poslopje. Neutemeljene so trditve, da so bile navedene stvari v gospodarskem poslopju dalj časa. Prvo sodišče ugotavlja, da je toženka priznala soposest, ko je trdila, da naj bi tožnik napolnil prostor s svojimi stvarmi, kar pa ne predstavlja soposesti in ne spreminja posestnega stanja, ker se je toženka temu nemudoma uprla. Ni dokazano, da bi imel tožnik ključ od gospodarskega poslopja. Tudi posest ključa ne pomeni avtomatično posesti prostorov. Sodišče omenja pohištvo, ki naj bi ga imel tožnik v prostoru, kar pa je bilo leta 2010, odstranitev pohištva pa ni predmet tožbenih navedb. Pohištva toženka ni odstranila. Tožnik je vstopal v gospodarsko poslopje, saj je toženka izpovedala, da je odnesel lestev, ki je bila spravljena v gospodarskem poslopju. Tožnik je vzel toženki ključ, ki ga je toženka „puščala“ v ključavnici, ko je delala na vrtu. Vrata gospodarskega poslopja so bila v tem času odprta. Tudi izrek sklepa ni izvršljiv, saj toženka ne hrani več stare ključavnice. Gospodarsko poslopje ima dvoje vrat, ki vodita v ločena prostora. Manjka določna opredelitev ključavnice na gospodarskem poslopju, zato tožbeni zahtevek ni konkretiziran. Tožnik zahteva menjavo ključavnice na gospodarskem poslopju, ključavnico pa imajo vrata in ne poslopje.

4. Toženka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba tožnika zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so v soposesti pravdnih strank nepremičnine, ki so predmet zatrjevanega motilnega ravnanja toženke, nepremičnine pa pravdni stranki uporabljata za dovoz do hiše in parkiranje ter za vstop v hišo, na nepremičnini parc. št. ... pa se nahaja vrt. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da tožnik ni dokazal, da bi ga toženka motila v posesti nepremičnine, kjer naj bi po lastnih trditvah imel vrt. Navedenega dejstva na podlagi fotografij ni dokazal. Iz fotografij izhaja prav nasprotno, da gre za neurejeno površino in da na z robniki omejenem delu ni zelenjavnega vrta. Tožnik tudi ni dokazal, da bi kosil zelenico. Fotografije prikazujejo zelenico v letih 2008 do 2010, fotografija iz časa neposredno pred motenjem pa prikazuje drugačno stanje nepremičnine, ki je povsem neurejena. Tudi izpoved tožnika je v tem delu sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot neverodostojno, tako glede izpovedbe o sadnih drevesih, kot glede vrtnin, ki naj bi jih imel na zelenjavnem vrtu. Prvo sodišče zato pravilno zaključuje, da tožnik ni dokazal s stopnjo prepričanja, da bi izključno sam izvrševal posest na teh delih nepremičnin.

7. Pravilne so nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da postavljeni cvetlični lončki niso mogli ovirati tožnika pri izvrševanju soposesti, že iz razloga, ker se je dalo navedene lonce z rožami premakniti, če so bili morda preveč zamaknjeni na dovozno pot oziroma na pot, po kateri sta pravdni stranki vstopali v hišo. Iz fotografij v prilogi B 20 še izhaja, da je bila hoja med vrtom in javno cesto vedno mogoča, s tem, da je v času zatrjevanega motenja obstajala precejšnja višinska razlika med nepremičninama, zato vožnja z osebnim vozilom ni bila mogoča. Tudi cvetlični lončki ob hiši oziroma vogalu hiše in ob vstopu v hišo niso predstavljali takšne ovire, zaradi katere tožnik ne bi mogel vstopati v hišo oziroma bi bil dovoz do hiše onemogočen ali bistveno otežen.

8. Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno sledilo tožbenemu zahtevku, da je toženka motila posest tožnika na gospodarskem poslopju. Toženka ni znala pojasniti razloga, zakaj je zamenjala ključavnico, prepričljivo pa je bilo ugotovljeno, da je vsaka pravdna stranka imela ključ, s katerim je vstopala v gospodarsko poslopje. Toženka je zatrjevala, da je tožnik samovoljno shranil pohištvo v gospodarskem poslopju, izpovedala pa je, da je to storil že leta 2010, zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da toženka ni izvrševala dovoljene samopomoči, kot jo določa drugi odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika(3), ko je zamenjala ključavnico na vratih gospodarskega poslopja.

9. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnik v pretežnem delu uporabljal gospodarsko poslopje v delu „kozolca“, na vhodnih vratih katerega je toženka zamenjala ključavnico. V tem delu gospodarskega poslopja uporablja toženka le klet, zato sta pravdni stranki tudi imeli vsaka svoj ključ, s katerim sta vstopali v ta del gospodarskega poslopja. Drugače pa toženka uporablja del „kozolca“, v katerega vstopa preko garažnih vrat. Tožbeni zahtevek je določno opredeljen, saj nalaga toženki, da zamenja ključavnico na vratih gospodarskega objekta. Gospodarski objekt pa je določno opredeljen z zemljiškoknjižnimi podatki. Če toženka nima več stare ključavnice, mora tožniku izročiti ključ nove ključavnice in na ta način omogočiti tožniku, da bo znova imel soposest na delu gospodarskega objekta, kot pred motilnim ravnanjem toženke.

10. Prvo sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, tudi ob upoštevanju dokaznega bremena, pravilno je uporabilo materialno pravo (33. člen SPZ), v postopku pa ni storilo formalnih pomanjkljivosti. Iz navedenih razlogov pritožbeni razlogi pravdnih strank niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku).

11. Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, odgovor na pritožbo toženke pa ni bil potreben, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): V nadaljevanju gospodarsko poslopje.

Op. št. (2): V nadaljevanju hiša. Op. št. (3): V nadaljevanju SPZ.