Jedro

Za spor, ki izvira iz medsebojnih gospodarskih razmerij dveh solastnikov obrtne delavnice, je gospodarski spor.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v tem sporu pravdnih strank in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo zadevo senatu Okrožnega sodišča v Celju.

Zoper sklep se je tožeča stranka pritožila. Trdila je, da v sporu pravdnih strank ne gre za spor, ki izvira iz medsebojnih gospodarskih razmerij med pravdnima strankama kot imetnikoma obratovalnic. Tožnik s tožbo uveljavlja izpolnitev dogovora, ki sta ga pravdni stranki sklenili ob prenehanju skupne obratovalnice. Zato spor tožnika zoper toženca ni gospodarski spor. Če pa je šteti za gospodarski spor zahtevek po nasprotni tožbi, pa se naj ta tožba izloči in posebej obravnava.

Pritožba ni utemeljena.

Člen 489a Zakona o pravdnem postopku določa, da veljajo pravila o gospodarskih sporih tudi v sporih, ki izvirajo iz medsebojnih gospodarskih razmerij imetnikov obratovalnic in drugih posameznikov, ki opravljajo kot registriran poklic kako gospodarsko dejavnost. Iz obrtnega dovoljenja Skupščine Občine Žalec 313-142/82-3/7 z dne 4. 1. 1982 je razvidno, da sta pravdni stranki skupno opravljali obrtno dejavnost, iz odločbe z dne 22. 1. 1985 pa, da je sopogodbenik Jakob Olip izstopil iz skupne obratovalnice. S tožbo tožnik terja plačilo polovične vrednosti osnovnih sredstev, vloženih v skupno obrtno dejavnost, toženec pa z nasprotno tožbo plačilo terjatev iz poslovnega razmerja obratovalnice.

Tudi po oceni pritožbenega sodišča izvirata oba spora iz medsebojnih razmerij imetnikov obratovalnice in po cit. zakonitem določilu veljajo za njuno obravnavanje pravila o gospodarskih sporih. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.