Jedro

Sodišče lahko pogodbeno materialno pravo uporabi šele, ko ugotovi njegovo vsebino; stranka, ki se na uporabo takega prava sklicuje, pa mora njegovo vsebino zatrjevati ter jo jasno in določno opredeliti. Pri ugotavljanju vsebine avtonomnega prava gre namreč za ugotavljanje dejanskega stanja.

Medtem ko zgolj navedbe številk in naslovov poglavij Splošnih pogojev, ki naj bi vsebovala pogodbene obveznosti tožnice, ne morejo šteti za dovolj določno opredelitev vsebine avtonomno dogovorjenega prava, pa ostalih zgoraj izpostavljenih navedb ni mogoče šteti za pavšalne in nekokretizirane. V tem delu je revizijski očitek utemeljen. Zaradi napačnega stališča sodišča druge stopnje o pavšalnosti toženkinih navedb glede Splošnih pogojev sodbe sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2006/00111 z dne 25. 1. 2006, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo 78.846,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov ter povračilo izvršilnih stroškov v znesku 916,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). V zvezi z zahtevkom po razširjeni tožbi pa je toženki naložilo plačilo 85.645,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov (III. točka izreka). Toženki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnice (V. točka izreka).(1)

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo v izpodbijanih I., III. in V. točki izreka (I. točka izreka). Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča III DoR 106/2014-8 z dne 2. 9. 2014 je toženka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlagala je razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev ter priglasila stroške revizijskega postopka.

Dejanski in pravni okvir spora

5. Pravdni stranki sta 30. 11. 1998 sklenili Pogodbo št. 97/98 o izvedbi informacijske rešitve za podporo blagovnega in finančno-računovodskega poslovanja (v nadaljevanju Pogodbo), katere sestavni del so bili tudi Splošni pogoji poslovanja A. (v nadaljevanju Splošni pogoji). Pogodba se je nanašala na programsko opremo B., C. in D. Na podlagi Aneksa št. 1 je 6. 2. 2008 Pogodba prenehala veljati v delu, ki se je nanašal na vzdrževanje programske opreme B. in C. 6. Tožnica je vtoževala plačilo računov za njeno vzdrževanje za obdobje od marca 2003 do januarja 2008. Toženka je zahtevku ugovarjala, ker naj bi tožnica ne izpolnjevala svojih pogodbenih obveznosti.

7. Iz relevantnih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja: - da se je tožnica v skladu s 14. členom Pogodbe zavezala izvajati redno sistemsko in aplikativno vzdrževanje programov, ki obsega seznanjanje toženke z novimi verzijami programskega paketa in instalacijo izboljšav ter zagotavljanje storitve 5 človek/dni na mesec za dodelave in spremembe; - da je tožnica za celo relevantno obdobje zagotavljala storitev 5 človek/dni na mesec, kar pomeni njeno stalno pripravljenost in odzivnost na morebitne zahteve toženke; - da je tožnica toženki leta 2003 ponudila instalacijo nove verzije programa G., ki pa jo je ta zavrnila; - da je toženka marca 2003 prekinila kontakte s tožnico, kar pomeni, da ni koristila stalne pripravljenosti tožnice za odzivanje na njene zahteve; - da zaradi domnevne neizpolnitve Pogodbe toženka ni izkoristila svojega odstopnega upravičenja, zaradi česar je Pogodba v relevantnem delu ostala veljavna do sporazumne razveze, ki učinkuje (za naprej) od 6. 2. 2008 dalje.

8. Pritožbene očitke, da je bila pogodbena obveznost tožnice, konkretizirana v Splošnih pogojih, tudi samoiniciativno vzdrževanje opreme in ne le njena razpoložljivost ter odzivnost na pozive toženke, je sodišče druge stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da so bile take trditve toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje pavšalne in nekonkretizirane.

O utemeljenosti revizije

9. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

10. Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je pritožbene navedbe o vsebini Splošnih pogojev ocenilo kot pavšalne in se posledično do njih ni opredelilo.

11. Revidentka navaja, da je na relevantne določbe Splošnih pogojev izrecno opozarjala tako v prvostopenjskem kot tudi v pritožbenem postopku, vendar je sodišče prve stopnje njene trditve spregledalo, sodišče druge stopnje pa označilo za pavšalne, kar naj bi predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dogovorjeno pravno podlago naj bi namreč opisala vsebinsko in s številkami izpostavila relevantne člene. Šlo naj bi za trditve, da so bile dolžnosti tožnice glede vzdrževanja opredeljene v 2., 4., 14. in 18. členu Pogodbe ter poglavjih 2.6., 2.7., 2.8., 2.12., 2.15. in 2.16. Splošnih pogojev. Iz teh določb naj bi izhajala dolžnost samoiniciativnega vzdrževanja računalniške in programske opreme, odstranjevanja zastarelih sklopov v programski opremi, planiranja in izvajanja preventivnega vzdrževanja ter obveščanja o novih verzijah programskega paketa.

12. Revizija je utemeljena.

13. Sodišče lahko pogodbeno materialno pravo uporabi šele, ko ugotovi njegovo vsebino; stranka, ki se na uporabo takega prava sklicuje, pa mora njegovo vsebino zatrjevati ter jo jasno in določno opredeliti. Pri ugotavljanju vsebine avtonomnega prava gre namreč za ugotavljanje dejanskega stanja.

14. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je toženka Splošne pogoje prvič omenila v svoji drugi pripravljalni vlogi, v kateri je relevantna poglavja navedla številčno in z njihovim naslovom ter navedla, da tožnica ni opravljala obveznosti, opredeljenih v njih (22. točka druge pripravljalne vloge). Nadaljnje navedbe se nanašajo na dolžnost tožnice izvajati samoiniciativno preventivno vzdrževanje v skladu s poglavjem 2.12. Splošnih pogojev (34. točka druge pripravljalne vloge),(2) katerega vsebino pa je toženka konkretizirala šele v 67. točki svoje šeste pripravljalne vloge ter 101. točki dvanajste pripravljalne vloge kot redne preglede konsistenc, zbirnikov napak in podobne akcije, ki služijo za zagotavljanje večje zanesljivosti delovanja sistema. V tretji pripravljalni vlogi je toženka opozorila na dolžnost tožnice, da v skladu s 54. točko Splošnih pogojev najmanj enkrat letno pripravi novo verzijo lastne programske opreme (43. točka tretje pripravljalne vloge). V sedmi pripravljalni vlogi je ponovno številčno in z naslovom izpostavila poglavji 2.7. in 2.8. Splošnih pogojev glede vzdrževanja (72. in 76. točka sedme pripravljalne vloge).(3) V 101. točki dvanajste pripravljalne vloge je konkretizirala vsebino 51. točke Splošnih pogojev.

15. Medtem ko zgolj navedbe številk in naslovov poglavij Splošnih pogojev, ki naj bi vsebovala pogodbene obveznosti tožnice, ne morejo šteti za dovolj določno opredelitev vsebine avtonomno dogovorjenega prava, pa ostalih zgoraj izpostavljenih navedb ni mogoče šteti za pavšalne in nekokretizirane. V tem delu je revizijski očitek utemeljen. Zaradi napačnega stališča sodišča druge stopnje o pavšalnosti toženkinih navedb glede Splošnih pogojev sodbe sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.

16. Če bi se ugotovilo, da iz Splošnih pogojev izhajajo dodatne obveznosti tožnice glede vzdrževanja programske opreme (poleg obveznosti, opredeljenih v 14. členu Pogodbe), pa bi takšna ugotovitev lahko vodila do zaključka, da je tožnica svojo obveznost izpolnila le delno in da je posledično upravičena le do delnega plačila za svoje storitve. Toženka je namreč v postopku uveljavljala ugovor neizpolnjene pogodbe.(4)

17. Ker je revizijsko sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe omejeno z dopuščenim revizijskim vprašanjem, se ne opredeljuje do revizijskih navedb o drugih zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitvah določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (ki naj bi bile tudi v siceršnji pomanjkljivi obrazložitvi sodbe in potvarjanju vsebine 14. člena Pogodbe), ter do navedb o zmotni uporabi materialnega prava.(5) Odločitev o reviziji

18. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP) (I. točka izreka). Sodišče druge stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ponovno presoditi pritožbene navedbe o prezrtih določbah Splošnih pogojev, upoštevaje tudi morebitno prekluzijo za podajanje trditev pred sodiščem prve stopnje, ki jo je uveljavljala tožnica (na kar opozarja v odgovoru na revizijo).

Odločitev o stroških postopka

19. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka).

Op. št. (1): Revizijsko nista sporni II. in IV. točka izreka. V II. točki izreka je sodišče prve stopnje zaradi delnega umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi glede plačila zneska 915,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in postopek v tem delu ustavilo; v IV. točki izreka pa je postopek ustavilo še zaradi delnega umika razširjene tožbe, in sicer glede plačila zneska 18.803,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov.

Op. št. (2): Navedba o 97. – 99. točki Splošnih pogojev iz 29. točke druge pripravljalne vloge se nanaša na način javljanja napak, kar pa ne predstavlja pogodbene obveznosti tožnice.

Op. št. (3): Izpostavila je tudi 120., 124., 129. in 130. točko Splošnih pogojev, ki pa se ne nanašajo na obveznosti tožnice (73. – 75. točka sedme pripravljalne vloge; tudi 80. točka osme pripravljalne vloge).

Op. št. (4): V primeru uveljavljanja ugovora neizpolnjene pogodbe sodišče pogodbeni stranki naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka (drugi odstavek 101. člena Obligacijskega zakonika). Vendar pa je obravnavani primer v tem pogledu specifičen, ker je že pred izdajo prvostopenjske sodbe Pogodba v delu glede vzdrževanja programske opreme B. in C. sporazumno prenehala veljati; toženka pa za nazaj nima več interesa za izpolnitev pogodbenih obveznosti v zvezi z vzdrževanjem te opreme, saj jo je prenehala uporabljati.

Op. št. (5): Navedbe o napačni ugotovitvi dejanskega stanja pa so revizijsko neupoštevne (tretji odstavek 370. člena ZPP).