Jedro

Sodišče je zmotno zaključilo, da v predlogu za izvršbo pomanjkljivosti, ki jo predstavlja označba mrtve fizične osebe ni mogoče odpraviti. Tovrstne primere ureja prvi odstavek 81. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnice ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje o predlogu za izvršbo.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu (II. in III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Upnik in dolžnica krijeta sama vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnice, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo (I. točka izreka). Upniku je naložilo, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, povrne dolžnici stroške v znesku 4,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (II. točka izreka) in odločilo, da upnik sam nosi stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2. Upnik po pooblaščenki pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni. Priglaša pritožbene stroške.

Uvodoma sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka, ker v I. točki izreka sklepa ni navedlo, kateri sklep o izvršbi je razveljavilo in kateri predlog za izvršbo zavrglo, zato je ta točka izreka pomanjkljiva. V nadaljevanju izpostavlja primer pred pravdnim sodiščem, v katerem je njena pooblaščenka vložila tožbo, v kateri so navedene stranke, ki so umrle, pa so pooblastila za vložitev tožbe dali dediči, ki predstavljajo skupnost dedičev, ker zapuščinski postopek še ni zaključen. Sodišču takšna oznaka strank ni bila sporna in je pravilno štelo, da gre za skupnost dedičev. Pravilno je ugotovilo, da odvetniku s smrtjo stranke ne preneha pooblastilo in ni pomembno, koliko časa je od tega, ko je oseba umrla. V nadaljevanju sodišču očita, da ni upoštevalo 1. točke 205. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki umre, izgubi pravdno sposobnost, če nima pooblaščenca. Stranka, ki ima pooblaščenca, pa s smrtjo ne preneha biti stranka postopka, saj po samem zakonu nastopi skupnost dedičev. Odvetnik, ki zastopa stranko, ima pooblastilo za vodenje postopka še naprej, dokler dediči ne prekličejo pooblastila oziroma sami prevzamejo pravdo. Zapuščinski postopek po A. A. se vodi pred Okrajnim sodiščem v Velenju D 634/2021 in še ni zaključen. To pomeni, da pooblaščenka veljavno zastopa skupnost dedičev še naprej. Pooblastilo ji tudi ni bilo nikoli preklicano. V predmetni zadevi pa gre še za posebno postopkovno ureditev, ki velja za izvršilni postopek, in sicer, da pooblastila ni potrebno predložiti sodišču, ampak je dovolj, da upnik navede, da je bilo pooblastilo dano (šesti odstavek 40. člena ZIZ). V izvršilnem postopku pa tudi ni potrebno novo pooblastilo, če je bilo dano v predhodnem pravdnem postopku (druga točka prvega odstavka 95. člena ZPP). Pooblastilo, ki ga je odvetnica prejela že v pravdnem postopku torej velja tudi za izvršilni postopek. V predmetnem primeru je imela pooblaščenka najprej podpisano pooblastilo s stranki A. A. Ker se je tekom pravdnega postopka postavil dvom v procesno sposobnost A. A., mu je bil postavljen skrbnik, in sicer CSD Velenje, ki je dal pooblastilo pooblaščenki in tudi odobril vsa pravdna dejanja za nazaj. Zato se torej lahko vodi in nadaljuje postopek v osebi A. A. oziroma skupnosti njegovih dedičev ter izterja terjatev do dolžnice. Stališče sodišča, da je smrt A. A. tista, ki prepreči tek izvršilnega postopka je v nasprotju s pravno naravo statusa umrle osebe, skupnosti dedičev, ki nastane na podlagi zakona samega in je seveda lahko pravdna stranka, zato ni zmotna označba stranke A. A. ker se šteje, da je to skupnost dedičev.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam upnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je v predmetnem predlogu za izvršbo označen upnik A. A. Izvršilni naslov predstavljata sodba Okrožnega sodišča v Celju P 147/2016 z dne 20. 4. 2022, v kateri je kot tožeča stranka označen A. A., v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 291/2022 z dne 6. 10. 2022, v kateri so kot tožeča stranka navedeni dediči po pokojnem A. A. kar pomeni, da se izvršilni naslov glasi na dediče umrlega A. A., na katere je skladno s 123. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) prešla zapuščina po samem zakonu v trenutku smrti A. A. 6. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je bil dne 15. 12. 2022 vložen predlog za izvršbo, v katerem je kot upnik naveden A. A., ki je umrl že dne 22. 10. 2021, torej pred vložitvijo predloga za izvršbo, predlog za izvršbo zavrglo iz razloga, ker mrtva oseba ne more vložiti predloga za izvršbo, te napake pa ni mogoče odpraviti z vstopom novih upnikov v postopek, saj je bil postopek že začet z nezakonito izdanim sklepom o izvršbi.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mrtva oseba ne more vložiti predloga za izvršbo, niti tega ne more v njenem imenu narediti nekdo drug. Pravdna stranka je lahko vsaka fizična oseba (prvi odstavek 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravna sposobnost fizične osebe preneha s smrtjo. Od smrti dalje fizične osebe kot subjekta procesnih pravic ni več.

8. Zmotno pa je zaključilo, da v predlogu za izvršbo pomanjkljivosti, ki jo predstavlja označba mrtve fizične osebe ni mogoče odpraviti. Tovrstne primere ureja prvi odstavek 81. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ) in določa, da če sodišče ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, ali da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Če je v predlogu za izvršbo naveden upnik, ki je pred vložitvijo predloga umrl, vendar ga zastopa pooblaščenec, hkrati pa se izvršilni naslov glasi na dediče tega umrlega upnika, je takšna označba upnika nepravilna, vendar gre za procesno pomanjkljivost, ki je odpravljiva s popravo vloge.

9. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi upnika kot delno utemeljeni ugodilo in izpodbijano I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje o predlogu za izvršbo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku odločanja o predlogu za izvršbo bo moralo sodišče postopati v skladu z določilom prvega odstavka 81. člena ZPP in upnika pozvati, da v predlogu za izvršbo popravi označbo upnika tako, da kot upnika navede osebo, ki je lahko stranka postopka. Posledično je ob upoštevanju, da je kljub spremenjeni odločitvi ugovor dolžnice utemeljen, kar pomeni, da mora upnik skladno s šestim odstavkom 38. člena ZIZ povrniti dolžnici neutemeljeno povzročene stroške, in da upnik posameznih postavk stroškov in njihove višine, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo dolžnici, ni konkretizirano pritožbeno izpodbijal, uradni preizkus, pa v tem delu tudi ni pokazal nobenih nepravilnosti, pritožbo upnika v preostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in v še izpodbijanem in nespremenjenem delu (II. in III. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker je ugotovilo, da v tem delu niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi in tudi ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Upnik je v zahtevi za povrnitev stroškov navedel, da zahteva povrnitev stroškov odgovora na ugovor. To pomeni, da ni zahteval povrnitve stroškov predmetne pritožbe, zato jih krije sam (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta za pritožbeno odločanje ni bil potreben, zato ji upnik teh stroškov ni povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.