Jedro

Tožnik novih dokazov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, kot to zahteva prvi odstavek 64. člena ZMZ-1 ob vložitvi zahtevka ni podal (ves čas postopka se je skliceval le na svoje izjave podane v postopku z njegovo prošnjo in prvo zahtevo za uvedbo ponovnega postopka), zato je bilo zavrženje njegovega drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZMZ-1 pravilno in zakonito.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Uvodno_

1. Tožnik je 19. 8. 2021 vložil prvo prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo je tožena stranka 26. 8. 2021 zavrnila kot očitno neutemeljeno1. Tožnik je bil 26. 1. 2022, skladno z Uredbo (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev, v nadaljevanju Uredba 604/2013/EU), vrnjen iz Avstrije v Republiko Slovenijo in isti dan je v Sloveniji ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. Tožena stranka je prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite zavrgla s sklepom dne 1. 3. 2022. Sklep je postal pravnomočen 29. 3. 2022. Dne 20. 6. 2023 je tožnik vložil drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite (v nadaljevanju drugi zahtevek) po tem, ko je bil 15. 6. 2023 v skladu z Uredbo 604/2013/EU s strani nizozemskih migracijskih organov vrnjen v Republiko Slovenijo.

_Izpodbijani sklep_

2. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite.

3. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je uradna oseba ob podaji drugega zahtevka tožnika med drugim tudi vprašala ali je razloge, zaradi katerih sedaj vlaga ta zahtevek, že uveljavljal pri podaji prve prošnje za mednarodno zaščito in ob uvedbi prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik je odgovoril, da drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka vlaga le zato, ker ne želi biti v Centru za tujce. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik v tem postopku ni navedel novih dejstev in dokazov, s katerimi bi izkazal, da izpolnjuje pogoje za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, zato je na podlagi prvega odstavka 65. člena v zvezi s četrtim odstavkom istega člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) njegov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka zavrgla.

_Povzetek bistvenih navedb strank_

4. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil _tožbo_ iz vseh razlogov iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga, da ji sodišče ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Navaja, da iz zahtevka z dne 20. 6. 2023 ne izhaja, da bi ga tožena stranka opozorila na to, da mora za uvedbo ponovnega postopka navesti nova dejstva in dokaze. Iz zahtevka izhaja le, da je bil vprašan, če je razloge, zaradi katerih podaja drug zahtevek, že navedel pri podaji prve prošnje. Poudarja, da iz spisa ni povsem jasno razvidno, ali je res razumel celotni postopek po 64. in 65. členu ZMZ-1 in dejstvo, da bi moral navesti nova dejstva in nove dokaze. Poleg tega pri podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka 20. 6. 2023 ni bilo prisotnega pooblaščenca, ki bi ga lahko na to posebej opozoril. Zato se je pri podaji zahtevka osredotočil na dejstvo, da je v Centru za tujce, kamor ga je pripeljala policija, da je to krivično, in da želi oditi. Glede na navedeno meni, je preuranjen in napačen zaključek tožene stranke, da ni predložil novih dokazov, s katerimi bi izkazal, da izpolnjuje pogoje za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, saj glede tega ni bil niti zadostno opozorjen. Za dokazovanje svojih trditev predlaga, da ga sodišče zasliši in da vpogleda v upravni spis.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis in odgovorila na tožbo. Sklicuje se na obrazložitev izpodbijanega sklepa in navaja, da ga je izdala po analizi vseh tožnikovih izjav (tako tistih, ki jih je podal v predhodnem postopku, kakor tudi tistih ob podaji prvega in drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka). Ugotovila je, da tožnik z drugim zahtevkom dejansko ne uveljavlja novih okoliščin, ki bi mu bistveno povečale možnost za pridobitev mednarodne zaščite. Iz zapisnika o sprejetju drugega zahtevka izhaja, da je bil tožnik ob začetku razgovora opozorjen, da lahko ponovno prošnjo za mednarodno zaščito vloži samo v primeru, če predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki bi mu bistveno povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite ter, da morajo novi dokazi ali dejstva nastati po izdaji predhodne odločitve, oziroma jih predhodno iz upravičenih razlogov v predhodnem postopku ni mogel uveljavljati. Tožnik tekom razgovora ni nakazal, da česarkoli ne bi razumel oziroma, da bi potreboval kakšna dodatna pojasnila. Ko je bil vprašan, če je razumel postopek, je odgovoril pritrdilno, ravno tako tudi ni imel nobenih pripomb, ki bi jih želel podati na zapisnik. Na samem razgovoru pooblaščenec ni bil prisoten, za kar tudi tožnik sam ni izkazal interesa, je pa imel tožnik ves čas postopka na voljo uradno osebo, na katero bi se lahko obrnil, če dejansko ne bi razumel pomena postopka oziroma imel kakršnekoli dvome o postopku. Tega pa tožnik ni storil. Tožnik tudi ni neuka stranka, saj je predhodno začel že več postopkov v okviru mednarodne zaščite in je bil tudi že v postopku vložitve zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, v katerem veljajo enaka določila in pravila kot pri tem postopku. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

_Sodna presoja_

6. Na naroku za glavno obravnavo je sodišče prebralo dokazne listine v sodnem spisu in predmetnem upravnem spisu, jih v soglasju s strankama štelo za prebrane ter jih ni posebej naštevalo. Zaslišalo je tožnika.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Zato se sklicuje na njegove razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

9. Državljan tretje države, ki mu je bila pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito, in želi vložiti ponovno prošnjo, mora v skladu s prvim odstavkom 64. člena ZMZ-1 pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Vrhovno sodišče RS je že večkrat sprejelo stališče, da veljajo za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.2 Navedeno stališče je bilo sicer sprejeto v času veljavnosti ZMZ, kar po presoji sodišča ni bistveno, saj so določbe tega zakona v relevantnih delih enake določbam ZMZ-1.3 Poleg tega je (stališče) skladno s 36. uvodno izjavo Procesne direktive II4, iz katere je razvidno, da bi bila nesorazmerna zahteva, da države članice izpeljejo nov celoten postopek, kadar prosilec poda naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali navedbe.

10. Glede na tretji odstavek 64. člena ZMZ-1 morajo novi dokazi ali dejstva nastati po izdaji predhodne odločitve. Lahko so obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prvega odstavka tega člena brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati. Dolžnost predložiti dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki opravičujejo nov postopek, osebi, ki vloži takšen zahtevek, zakon nalaga tudi v prvem odstavku 65. člena. O zahtevku za uvedbo ponovnega postopka odloči pristojni organ s sklepom. Če niso izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka, pristojni organ zahtevek s sklepom zavrže, v nasprotnem primeru pa dovoli vložitev ponovne prošnje (četrti odstavek 65. člena ZMZ-1).

11. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnik drugi zahtevek utemeljuje z zahtevo, da se ga „izpusti iz Slovenije“ Menil je, da je krivično, da ga je policija z letališča pripeljala v Center za tujce, ki ga smatra za zapor in ga želi zapustiti. Njegova izjava, da drugih razlogov nima, se nanaša na ekonomske razloge, s katerimi je utemeljeval prvo prošnjo za mednarodno zaščito in prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka.

12. V tožbi uveljavlja, da je preuranjen in napačen zaključek tožeče stranke, da ni predložil nobenih novih dokazov, s katerimi bi izkazal, da izpolnjuje pogoje za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, saj glede tega ni bil zadostno opozorjen niti ni bilo na razgovoru prisotnega pooblaščenca, ki bi ga na to posebej opozoril. 13. Glede edinega tožbenega ugovora o neustrezni informiranosti in nezastopanosti s strani pooblaščenca ter posledično nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem, je sodišče najprej presodilo, ali je bil tožnik v zadostni meri informiran glede njegove dolžnosti, da v mora k zahtevi za uvedbo ponovnega postopka predložiti nove dokaze ali navesti nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. V okviru informiranja se namreč vlagatelju namere, v jeziku, ki ga oseba razume, pred začetkom postopka sprejema prošnje zagotovijo informacije o postopkih po tem zakonu, pravicah in dolžnostih prosilcev, možnih posledicah neupoštevanja obveznosti in nesodelovanja s pristojnim organom, rokih za uveljavljanje pravnih sredstev ter informacije o svetovalcih za begunce in nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodne zaščite (prvi in drugi odstavek 5. člena ZMZ-1). Na prošnjo prosilca se v postopkih brezplačno zagotavljajo vse informacije v zvezi z njegovim postopkom za priznanje mednarodne zaščite (tretji odstavek 5. člena ZMZ-1).

14. Iz zapisnika o zahtevku za uvedbo ponovnega postopka z dne 20. 6. 2023 je razvidno, da je bil tožnik izrecno vprašan ali potrebuje kakšna dodatna pojasnila glede postopka mednarodne zaščite. Iz zapisnika tudi izhaja, da je bil pred podajo zahtevka opozorjen, da lahko ponovno prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji vloži samo, če predloži nove dokaze ali nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Pojasnjeno mu je tudi bilo, da morajo novi dokazi ali dejstva nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih iz upravičenih razlogov takrat ni uveljavljal. Opozorjen je bil tudi na dolžnost, da sam navede vsa dejstva in okoliščine, zaradi katerih meni, da je potrebno uvesti ponoven postopek za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, za svoje navedbe pa mora predložiti konkretne nove dokaze ali dejstva, ki opravičujejo uvedbo ponovnega postopka. Iz zapisnika izhaja, da je tožnik razumel tolmačenje in da nima drugih razlogov kot jih je navedel v prvi prošnji in prvi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka in da zahteva, da se ga izpusti iz Slovenije in da hoče iz tega zapora5. Na izrecno vprašanje ali je povedal vse, kar se tiče razlogov, katere navaja za uvedbo ponovnega postopka je odgovoril, da je in da ne želi nič dodati. Tožnik torej novih dokazov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, kot to zahteva prvi odstavek 64. člena ZMZ-1 ob vložitvi zahtevka ni podal6, zato je bilo zavrženje njegovega drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZMZ-1 pravilno in zakonito.

15. Poleg tega tožnik ni imel pripomb na zapisnik o zahtevku za uvedbo ponovnega postopka z dne 20. 6. 2023. V postopku je imel možnost aktivno sodelovati in navesti vse kar se tiče razlogov, ki jih uveljavlja za uvedbo ponovnega postopka. V tožbi ni določno opredelil v čem je tožena stranka opustila sodelovalno dolžnost v zvezi z njegovo utemeljitvijo druge zahteve za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Kot že obrazloženo, iz zapisnika izhaja, da je bil poučen o svojih dolžnostih v predmetnem postopku.

16. Na presojo zakonitosti izpodbijane odločbe ne more vplivati niti tožnikov tožbeni ugovor, da ob vložitvi zahteve za uvedbo ponovnega postopka ni imel pooblaščenca. Podpora in pravna pomoč svetovalcev za begunce po ZMZ-1 je namreč zagotovljena prosilcem le pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem RS in ne v upravnem postopku pred toženo stranko (prvi odstavek 9. člena ZMZ-1). Poleg tega je bil tožnikov odgovor na vprašanje, ali pri sprejemu zahteve za uvedbo ponovnega postopa za priznanje mednarodne zaščite želi odvetnika oziroma pravnega zastopnika, nikalen.

17. Tožnik je na naroku za glavno obravnavo navedel, da ima zdravstvene težave, da je diabetik in ima težave z zobmi. Pokazal je zaceljeno rano na trebuhu, in povedal, da jo ima že 5 let, z nogo pa ima težave že 6 ali 7 let. Poudaril je, da je že starejši in da ne želi biti več zaprt v Centru za tujce, saj da je to zapor. Sodišče ugotavlja, da tožnik okoliščin v svojim zdravstvenim stanjem predhodno ni omenjal in tudi ni pojasnil, zakaj bi bile te lahko razlog za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi s tem ni izpolnil. Z navajanjem zdravstvenim težav želi doseči, da bi ga spustili iz Centra za tujce, kar pa ni predmet tega postopka, zato za odločitev v tej zadevi ni relevantno.

18. Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Odločba je bila potrjena s sodbo tega sodišča I U 1328/2021 z dne 2. 10. 2021. 2 Tako na primer sodba I Up 41/2014 z dne 6. 2. 2014 , 7. točka obrazložitve. 3 Tudi prvi odstavek 57. člena ZMZ je med drugim določal, da mora oseba v zahtevku sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Ta zakonska določba je torej vsebinsko enaka citiranemu prvemu odstavku 65. člena ZMZ-1. 4 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev); 5 Tožnik je bil pri podaji drugega zahtevka nastanjen v Centru za tujce v Postojni. 6 Ves čas postopka se je skliceval le na svoje izjave podane v postopku z njegovo prošnjo in prvo zahtevo za uvedbo ponovnega postopka.