Jedro

Sodišče bi moralo s pravilno uporabo 1. odst. 17. člena ZST toženi stranki odmeriti takso (za tožbo in sodbo) v višini 35,27% TAKSE, ki bi jo bila sicer dolžna plačati tožeča stranka, ne pa, da je napačno, tisti del, s katerim je tožeča stranka uspela v postopku vzelo kot VREDNOST ZAHTEVKA, t.j osnovo za odmero takse po 18. členu ZST.

Izrek

Pritožbama se deloma ugodi in se izpodbijani sklep opr. št. 11 Pg 114/97-35 razveljavi za takso za tožbo v višini 224.208,00 SIT in za kazensko takso v višini 112.104,00 SIT; izpodbijani sklep opr. št. 11 Pg 114/97-36 se razveljavi za takso za sodbo v višini 224.208,00 SIT in za kazensko takso v višini 112.104,00 SIT.

Pritožbi se v ostalem delu zavrneta in se izpodbijana sklepa v tem obsegu vzdržita v veljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z opr. št. 11 Pg ... ugotovilo, da tožena stranka kot taksni zavezanec ni pravočasno plačala sodne takse za tožbo v višini 435.828,00 SIT v 15 dnevnem roku od prejema opomina, zaradi tega je sklenilo, da mora plačati še kazensko takso v višini 50% pribitka na dolžno takso, kar znese 219.414,00 SIT, ter izdalo nalog Agenciji za plačilni promet, da z računa taksnega zavezanca prenese znesek 658.242,00 SIT na račun sodnih taks.

Drugi izpodbijani sklep z opr. št. 11 Pg ... se nanaša na takso za sodbo, sicer pa se ne razlikuje od sklepa z opr. št. 11 Pg ....

Tožena stranka se je zoper oba sklepa pravočasno pritožila in navedla, da je glede na uspeh tožeče stranke (ki je oproščena plačila taks) v tej pravdi (35.27%), tožena stranka na podlagi 1. odst. 17. člena ZST dolžna plačati takso le v višini 190.458,00 SIT (ob upoštevanju vrednosti točke 13,50 SIT ob nastanku taksne obveznosti - 4. člen ZST) na pa v višini 435.828,00 SIT kot izhaja iz izpodbijanih sklepov.

Pritožbi sta deloma utemeljeni.

Pritožbeni navedbi, da bi sodišče prve stopnje moralo toženi stranki naložiti plačilo sodne takse v sorazmerju z uspehom tožeče stranke v pravdi, držita. 1. odst. 17. člena ZST določa, da v kolikor v postopku oproščena stranka uspe, je dolžna takse, ki bi jih morala plačati ta stranka, če ne bi bila oproščena, plačati stranka, ki ne uživa oprostitve in sicer v sorazmerju s tem, koliko je oproščena stranka uspela v postopku. Tožeča stranka, ki je po 1. odst. 11. člena ZST oproščena plačila sodnih taks je v tem sporu (v katerem je vrednost zahtevka 61.782.852,57 SIT s pp - 18. člen ZST) uspela s 21.791.462.32 SIT oziroma s 35,27% (v sodbi je očitna pomota - 45%) zahtevka. Sodišče prve stopnje bi tako s pravilno uporabo 1. odst. 17. člena ZST toženi stranki moralo odmeriti takso (za tožbo in sodbo) v višini 35,27% TAKSE, ki bi jo bila sicer dolžna plačati tožeča stranka, ne pa, da je napačno, tisti del s katerim je tožeča stranka uspela v postopku vzelo kot VREDNOST ZAHTEVKA, t.j osnovo za odmero takse po 18. členu ZST. Pravilno odmerjena taksa za tožbo, ob vrednosti zahtevka 61.782.852,57 SIT tako znaša po tar. št. 1/1 v zvezi s tar. št. 1/5 40.000 točk v tolarski vrednosti in taksa za sodbo po tar. št. 1/1 v zvezi s tar. št. 2/1 in 2/6 40.000 točk v tolarski vrednosti.

Ne drži pa v tem konkretnem primeru (smiselna) pritožbena navedba, da se pri odmeri takse vzame kot osnova za izračun takse vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti (4. odst. 7. člena ZST), zato bi ob upoštevanju datuma vložitve tožbe (maj 1997) in datuma zaključka glavne obravnave (oktober 1999) sodišče prve stopnje moralo kot vrednost točke vzeti 13,50 SIT; ob taki vrednosti točke bi taksa (za tožbo in sodbo) znašala 190.458,00 SIT. Glede na to, da se taksa prisilno izterjuje, je potrebno uporabiti vrednost točke na dan izdaje izpodbijanih sklepov (5. odst. 7. člena ZST) - 29.11.1999, to pa je 15 SIT.

Tožena stranka je tako na podlagi 1. odst. 17. člena ZST dolžna plačati takso v višini 35,27% od zgoraj odmerjenih taks, kar znese ob vrednosti točke 15 SIT ob izdaji izpodbijanih sklepov dne 29.11.1999 za takso za tožbo 211.620,00 SIT in isti znesek za takso za sodbo ter, glede na to, da v postavljenem 15 dnevnem roku ni (niti deloma) plačala dolžne takse, tudi kazensko takso od neplačanih taks, ki znaša 50% pribitka na dolžno takso oziroma 105.810 SIT.

Izpodbijana sklepa je bilo glede na odmerjeno takso v višini 435.828,00 SIT in kazensko takso v višini 217.914,00 SIT, potrebno razveljaviti za takso v višini 224.208 SIT in za kazensko takso v višini 112.104 SIT, v ostalem delu pa pritožbi zavrniti kot neutemeljeni in izpodbijana sklepa potrditi.