Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (načelo formalnosti iz 124. člena ZZK-1). Ker zapisnik naroka ni taka listina, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep, s katerim je bil zavržen njen predlog za vpis lastninske pravice pri parc. št. 583/11 k.o. D., ker zapisnik zapuščinske obravnave ni listina, ki bi lahko bila podlaga vpisu.

2. Zoper sklep se predlagateljica pritožuje. Meni, da ozko in arbitrarno odločanje ni pravilno, saj iz zapisnika jasno izhaja volja dedinj, da gre za skupno premoženje zakoncev, ki do ene polovice ni predmet dedovanja. Obe bistveni dejstvi iz zapisnika izhajata. Predlagateljica je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, zato za vknjižbo ni potrebna nobena posebna listina.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (načelo formalnosti iz 124. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Ker zapisnik naroka ni taka listina, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pravilna (1). Skupno premoženje se res pridobi na podlagi zakona, vendar to ne pomeni, da za vpis ni potrebna nobena listina. Neposreden vpis na podlagi zakona bi bil mogoč le v primeru, če bi ta zakon določal, da je neka nepremičnina last točno določene osebe, za kar pa pri dedovanju ne gre. Na podlagi vsega povedanega je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

op. št. 1: Drugače bi bilo, če bi zapisnik vseboval sodno poravnavo.