Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba III U 83/2011

ECLI:SI:UPRS:2012:III.U.83.2011 Upravni oddelek

gradbeno dovoljenje pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja skladnost projekta s prostorskim aktom
Upravno sodišče
25. oktober 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predloženi projekt gradbenih del po presoji sodišča ni skladen s prostorskim aktom, to je s končno urbanistično zasnovo zazidalnega načrta, saj iz projekta ne izhaja, da bo kljub izvedeni gradnji (terasa), v bodočnosti mogoča povečava obstoječega objekta kot celote, kot je to določeno v zazidalnem načrtu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) v točki 1. odpravilo odločbo Upravne enote Izola, št. 351-18/2010/G-10/38 z dne 1. 9. 2010, s katero je upravni organ prve stopnje izdal tožeči stranki gradbeno dovoljenje za legalizacijo dozidave terase tlorisa 5,70 m x 3,70 m k stanovanju v prvem nadstropju stanovanjsko-poslovnega objekta na naslovu …, stoječega na parc. št. 1299/1 in 1299/3 k.o. A., pod tam določenimi pogoji. Pod točko 2. je zavrnil zahtevo tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo že navedene terase, pod točko 3. pa odločil, da se zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo zavrne. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je tožeča stranka, po tem ko je bila že zavrnjena njena zahteva za legalizacijo spornega objekta, kot ravne pohodne strehe na pritličnimi drvarnicama, vložila zahtevo za legalizacijo istega objekta, kot dozidave k stanovanju v lasti tožeče stranke v prvem nadstropju stanovanjsko poslovnega objekta na parc. št. 1299/1 in 1299/3 k.o. A., na podlagi predloženega PGD št. 2/01, januar 2010, B. d.o.o. Zahtevi tožeče stranke je prvostopni organ ugodil in z odločbo 351-18/2010/G-10/38 z dne 1. 9. 2010 dovolil legalizacijo dozidave navedene terase k stanovanju tožeče stranke. Navedena legalizacija pa ni v skladu s 27. členom zazidalnega načrta Marina (v nadaljnjem besedilu ZN Marina), ki določa, da je maksimalni dopustni tlorisni gabarit objektov določen v grafičnih listih ZN Marina. V grafičnem listu ZN št. B 2.4.9, ki velja za obravnavano celoto „J“ je dovoljena povečava obstoječega objekta na naslovu …, kot celote, v tam določenih tlorisnih in vertikalnih gabaritih. Dozidava terase je izvedena v nasprotju z ureditvijo, ki je na obravnavani lokaciji določena v grafičnem listu ZN št. B 2.4.9, zato predlagana dozidava terase tudi ni v skladu z 28. členom ZN Marina, ki med drugim dopušča samo takšne spremembe programov in namembnosti objektov, ki so v skladu s končno urbanistično zasnovo tega zazidalnega načrta. Predloženi projekt gradbenih del št. 2/010, januar 2010, B. d.o.o., ni izdelan v skladu s prostorskim aktom ZN Marina, zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za predlagano legalizacijo, določeni v 66. členu ZGO-1. Ker je bil z izdajo izpodbijanega upravnega akta prve stopnje kršen materialni predpis, to je 27. in 28. člen ZN Marina ter 1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1, je tožena stranka izpodbijano odločbo Upravne enote Izola odpravila (točka 1. izpodbijane odločbe) in zahtevo tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo sporne dozidave ob uporabi prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku zavrnila (točka 2. izpodbijane odločbe). Glede stroškov postopka je navedla, da se je postopek v upravni zadevi začel na zahtevo tožeče stranke, to je investitorke in se zanjo končal neuspešno, zato investitorka v smislu določbe prvega odstavka 114. člena ZUP sama nosi stroške upravnega postopka.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu. Glede kršitve določb materialnega prava navaja, da zazidalni načrt Marina Izola za obravnavano celoto območja „J“ , to je poslovno stanovanjski kompleks ob Gorkijevi ulici predvideva adaptacijo obstoječih objektov in dozidave tam, kjer so v okviru gabaritov proste površine. Iz grafičnega dela za območje celote J-ZN Marina z oznako B 2.4.8, ter B 2.4.9 je mogoče že na prvi pogled ugotoviti, da je območje predvidene gradnje v okviru gabaritov parcele 1299/1 prosta površina, zato je dozidava terase skladna z drugim odstavkom 27. člena Odloka ZN Marina. Tožena stranka je izpodbijano odločbo zmotno oprla na napačno razlago 27. in 6. člena Odloka ZN Marina, s trditvijo, da ti določbi dopuščata le adaptacije, ne pa tudi dozidave. Tožeča stranka je pridobila soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z dne 9. 7. 2007 iz katerega izhaja, da le ta soglaša s projektom, ki je bil podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja in meni, da v ničemer ne vpliva na prostor v smislu 28. člena Odloka. V obravnavanem primeru ne gre za posamezno, individualno gradnjo, ampak za povečavo obstoječega objekta znotraj v zazidalnih načrtih dovoljenih gabaritih. To, da objekt povečuje le tožeča stranka je v konkretnem postopku lahko stvar dogovora in soglasja med etažnimi lastniki v stanovanjski hiši, kjer ima tožeča stranka solastni delež. Ostali lastniki stanovanjske hiše, kjer prebiva tožnica so dozidali na enak način svoje terase na delu parcele 1299/3 k.o. A., ki gravitira na isto dvorišče s parc. št. 1299/1 k.o. A. Glede kršitve pravil postopka meni, da stranskemu udeležencu, to je pritožniku zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, ne bi smel biti priznan status stranskega udeleženca. Stranski udeleženec namreč neresnično trdi, da naj bi mu dozidana terasa posegla v posest in odvzela pogled na morje, kar pa ne drži. Prav nasprotno je stranski udeleženec posegel v zasebnost tožnice z na črno zgrajenim balkonom in izdelavo okna na delu, ki omogoča pogled v stanovanje tožeče stranke, ne da bi zato pridobil soglasje tožeče stranke in solastnikov stanovanjske hiše. Pred pričetkom gradnje je stranski udeleženec podpisal soglasje k gradnji. Navedbe prizadete stranke, da je soglasje podpisala za drugačen načrt, niso resnične, kar lahko potrdi tudi arhitekt C.C., ki je pridobil navedeno soglasje. Tožeča stranka zatrjuje, da je imela z izdelavo projekta in izgradnjo terase 25.000 EUR stroškov, sodišču predlaga, da postavi izvedenca gradbene stroke, ki naj ugotovi vrednost spornega predmeta. Sodišču predlaga, da odločbo tožene stranke odpravi, potrdi odločbo upravnega organa prve stopnje z dne 1. 9. 2010 in ji povrne stroške pritožbenega postopka, podrejeno pa da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo in nadaljnjih pripravljalnih vlogah prereka tožbene navedbe tožeče stranke in glede priznanja statusa stranke navaja, da se od izdaje odločbe Upravnega sodišča št. U 643/2008-9 z dne 10. 12 2009 v kateri je bila predmet obravnave ista gradnja in v kateri je že imela status stranke ni spremenilo ničesar. Sodišče je enkrat že ugotovilo nezakonitost gradnje, tožeča stranka pa še naprej zavestno krši zakon, medtem ko gradbena inšpekcija pa po več kot štirih letih od podaje prijave v zadevi ni ukrepala. V nadaljnjih pripravljalnih vlogah, oziroma odgovorih na pripravljalne vloge tožeče stranke, pa obrazlaga okoliščine, zaradi katerih je prišlo med njo in tožečo stranko do vrste sporov.

Tožeča stranka v nadaljnjih pripravljalnih vlogah prereka navedbe prizadete stranke v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah in utemeljuje neupravičenost očitkov prizadete stranke.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne razlaga razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V zadevi ni sporno, da se zemljišči obravnavane gradnje nahajata na območju, ki ga ureja Odlok o zazidalnem načrtu Marina v Izoli (v nadaljnjem besedilu ZN Marina), v prostorski celoti z oznako J-poslovno stanovanjski kompleks ob Gorkijevi ulici. Posegi, ki so dopustni v obravnavani celoti J-poslovno stanovanjski kompleks ob Gorkijevi ulici so določeni v 6. in 27. členu ZN Marina, ki v 27. členu določa, da so maksimalni dopustni tlorisni gabariti objektov označeni v grafičnih listih ZN Marina. V grafičnem listu ZN št. B 2.4.9, ki velja za obravnavano celoto J, je dovoljena povečava obstoječega objekta kot celote v tam določenih tlorisnih in vertikalnih gabaritih. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je predvidena gradnja v okviru v navedenem grafičnem listu določenih tlorisnih gabaritov. Po mnenju sodišča pa je upoštevaje določbe grafičnega listna ZN št. B 2.4.9 dovoljena povečava obstoječega objekta le kot celote, v tam določenih tlorisnih in vertikalnih gabaritih, to je v višinskem gabaritu P+2. Osemindvajseti člen ZN Marina sicer predvideva tudi faznost investitorstva, vendar le, če je v skladu s končno urbanistično zasnovo tega zazidalnega načrta in osnovno namensko rabo določeno s programskimi izhodišči družbenega plana občine. Zato bi bila gradnja, kot jo predvideva tožeča stranka dopustna le, če bi bila skladna s končno urbanistično zasnovo. Iz PGD (točka 7.1. opisa usklajenosti projekta z zahtevami prostorskega akta) izhaja, da dozidava terase ne bo vplivala na spremembo v dimenzioniranju infrastrukturnih objektov in naprav in je v skladu z osnovno namensko rabo (1. alinea 18. člena ZN Marina) in da dozidava terase ne slabša in ne spreminja vplivov na sosednja zemljišča ter bivalne ter delovne razmere v okolju (2. alinega 28. člena ZN Marina). Iz PGD pa ne izhaja, da je predvideni poseg v prostor v skladu s končno urbanistično zasnovo tega zazidalnega načrta, to je, da bo možno kljub izvedeni gradnji v bodočnosti realizirati predvideno razširitev objekta v tlorisnem gabaritu predvidenim v ZN-Marina grafični list ZN št. B2.4.9 in v etažnosti P+2. Glede na navedeno tudi po mnenju sodišča predloženi projekt PGD ni izdelan v skladu s prostorskim aktom-ZN Marina, zato tudi po mnenju sodišča niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo spornega objekta upoštevaje določbe 66. člena ZGO-1 b. Glede na navedeno so vsi tožbeni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev določb materialnih predpisov neutemeljeni.

Ugovor tožeče stranke, da prizadeti stranki ne bi smel biti priznan status stranke ni utemeljen. Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka dne 6. 6. 2007 že podala zahtevo za legalizacijo sporne terase stoječe na parc. št. 1299/1 in 1299/3 k.o. A. in sicer za legalizacijo sporne terase kot ravne pohodne strehe nad pritličnima drvarnicama, stoječima na navedenih parcelah, ki je bila zavrnjena z odločbo tožene stranke št. 35108-355/2007-8-BL z dne 18. 9. 2008, ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 643/2008-9 z dne 10. 12. 2009, v kateri je imela prizadeta stranka D.D. priznan status stranskega udeleženca. Dne 9. 2. 2010 je tožeča stranka ponovno vložila zahtevo za legalizacijo iste terase, ki jo je dopolnila dne 20. 4. 2010 tako, da je tokrat zahtevala legalizacijo iste terase, kot dozidave k njenemu stanovanju, ki se nahaja v prvem nadstropju stanovanjsko poslovnega objekta na parc. št. 1299/1 in 1299/3 k.o. A., v skladu z že navedenim projektom gradbenih del PGD št. 2/010, januar 2010, B. d.o.o. (v nadaljnjem besedilu PGD). Upravni organ prve stopnje je prizadeti stranki priznal status stranskega udeleženca v postopku izdaje novega gradbenega dovoljenja. Glede na navedeno je po mnenju sodišča odločitev upravnega organa prve stopnje pravilna, saj kot sosed izkazuje pravni interes iz prvega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), o njenem statusu stranskega udeleženca pa je bilo kot je bilo navedeno, že odločeno s pravnomočno odločbo Upravnega sodišča RS.

Glede na navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Vsaka stranka v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia