9. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Marjana Viranta iz Črnuč na seji dne 9. marca 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/2000 in 97/01) se zavrže.

Obrazložitev

1.Iz pobudnikovih navedb izhaja, da je leta 2001 zaradi izpolnitve pogojev in odmere pokojnine v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPIZ-1) dokupil leta študija in vojaščine. Vendar se pobudniku plačani znesek prispevkov za ta obdobja ni odštel v celoti od osnove za dohodnino za leto 2001, temveč le v okviru 3 % "davčnih olajšav". Zato naj bi za to leto plačal preveč dohodnine. Zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije o odmeri dohodnine se je pritožil, vendar je bila njegova pritožba zavrnjena, saj naj bi bilo plačilo prispevkov v primeru dokupa študijskih let in vojaščine prostovoljno, zaradi česar jih ni mogoče šteti za obvezne prispevke za socialno varnost v smislu prve točke 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in nasl. – ZDoh), ter da Zakon o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV) kot obvezne prispevke ne določa odkupa let delovne dobe. Ker je prispevke plačal iz neto prejemkov in ker je obdavčena tudi njegova pokojnina, naj bi takšna ureditev povzročala dvojno obdavčevanje. Pobudnik zato izpodbija ZPSV. Meni namreč, da bi bilo treba prispevke, plačane v primeru "nakupa študijskih let in vojaščine", obravnavati kot obvezne prispevke po navedenem predpisu.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Morebitna ugoditev pobudi mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja (tako v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

3.Pobudnik za presojo izpodbijane ureditve ne izkazuje pravnega interesa. Četudi bi v posledici odločitve Ustavnega sodišča prišlo do spremembe zakonske ureditve na način, kot ga predlaga v pobudi, pobudnik ni izkazal, da bi se lahko s tem izboljšal njegov pravni položaj. Razveljavitev zakona začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Po 44. členu ZUstS se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. Zgolj na nepravnomočna razmerja lahko učinkuje tudi ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča. Z morebitno ugotovitvijo neustavnosti izpodbijane zakonske ureditve bi se lahko zato pravni položaj pobudnika izboljšal le, če davčni postopek, v katerem mu je bila odmerjena dohodnina za leto 2001, še ne bi bil pravnomočno končan. Pobudnik ni izkazal, da bi zoper odločbo Ministrstva za finance o zavrnitvi njegove pritožbe zoper odločbo o odmeri dohodnine sprožil upravni spor in da torej postopek še traja. Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj