Jedro

Sodišče mora določno ugotoviti pogoje za preživnino, to pomeni, ali je zakonec nepreskrbljen, ker nima sredstev za življenje. Ugotoviti je treba hkrati, da ni sposoben za delo, ali pa se ne more zaposliti. Toda nadaljnji pogoj za preživnino je, da je drugi zakonec sploh zmožen plačevati preživnino. Pri preživnini za določen čas je treba ugotoviti potrebo, da se zakonec vživi v nov položaj in da si uredi razmere. Obstoj teh subjektivnih in objektivnih okoliščin je pogoj za začasno preživnino.

Izrek

Pritožbi tožnika A. se u g o d i in se prvostopna sodba v izpodbijanem delu razveljavi in sicer: - v točki 3 izreka glede preživnine za C. nad dosojenim zneskom 1.000,00 SIT mesečno; - v točki 4 izreka glede dosojene preživnine za toženko B. v znesku 6.000,00 SIT mesečno; - v točki 5 glede pravdnih stroškov, in se zadeva v tem obsegu vrne v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

V izpodbijanem delu sodbe je sodišče določilo preživnino za C. v mesečnem znesku 1.000,00 SIT in je naložilo plačevanje te preživnine toženki B. Sodišče je tudi obvezalo tožnika A. k plačevanju preživnine za toženko B. v mesečnem znesku 6.000,00 SIT. Sodišče je tudi odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je šlo za določitev preživnine za mld. otroka po uradni dolžnosti v razvezni pravdi, sodišče v izreku sodbe ni izrecno navedlo kolikšen del zahtevka je zavrnilo.

Zoper takšno sodbo se je pritožil tožnik, smiselno zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi trdi, da ni dolžan plačevati bivši ženi nikakršne preživnine. Ne ve tudi, zakaj mora plačevati preživnino od 1. 3. 1995 dalje. Ima velike stroške, saj preživlja obe mld. hčerki in delno tudi polnoletno hčerko, ki ima nizko plačo. Vzdrževati mora tudi hišo, tovornjak in kriti vse svoje življenjske stroške. Bivša žena ni slabega zdravja, nekaj služb je že imela in jih je samovoljno zapustila, ter si naj poišče delo. Če mora delati tožnik cele dneve in vikende, si mora tudi toženka najti delo zaradi lastnega preživljanja. Toženka je delovno sposobna, če pa ima težave z alkoholom, je to njen problem. Otroški dodatek dobiva ona in ne on. S pridelovanjem hrane je slabo, kajti tožnik je na vožnjah vse do večera, otroci pa imajo šolske obveznosti. Predlaga spremembo oz.

razveljavitev sodbe.

V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala potrditev sodbe.

Pritožba je utemeljena.

materialnopravna osnova za dosojo preživnine otrokom je določba čl. 79 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po kateri mora sodišče brezpogojno ugotoviti potrebe otrok in zmožnosti obeh staršev. Teh odločilnih dejstev sodišče ni ugotovilo, ali pa jih ni zanesljivo in popolno ugotovilo. V sodbi namreč manjka ugotovitev, koliko znašajo mesečne potrebe vsakega od obeh otrok. Po drugi strani je sodišče premalo določno ugotovilo zmožnosti toženke - matere.

Sodišče ni ocenilo podatkov o zdravstvenem stanju in delovni zmožnosti toženke. Poročilo na list. št. 43 ne govori direktno o zdravstvenem stanju toženke, saj ni navedena nobena diagnoza; v poročilu je celo predlog, da bi moral podati mnenje psihiater. Po drugi strani pa sodišče ni ocenilo navedb toženke na list. št. 67, da dela pri bratu na kmetiji, da deloma dela doma in da pomaga tudi pri okoliških kmetih. Te okoliščine so pomembne za oceno delovne zmožnosti toženke, ki sama niti ni zatrjevala konkretnih zdravstvenih težav.

V novem sojenju bo treba ugotoviti potrebe otrok in bolj določno zmožnosti obeh staršev. Pri tem je treba najmanj zaslišati obe stranki in toženko pozvati, da naj predloži dokaze o svojem zdravstvenem stanju, če se bo nanj sklicevala v zvezi z delovno sposobnostjo. Šele po takšni dopolnitvi dejanskega stanja bo možno zanesljiveje odločiti, ali toženka zmore le preživnino v neizpodbijanem znesku 1.000,00 SIT z vsakega otroka, ali pa večji znesek. Materialnopravna osnova za dosojo preživnine razvezani ženi je v določbah členov 81 in 82 ZZZDR. Prvostopno sodišče pri dosoji preživnine ni zanesljivo ugotovilo, ali je toženka res nepreskrbljena in je hkrati nesposobna za delo. Sodišče tudi ni ugotovilo, ali se toženka res ne more zaposliti. Sodišče ni v celoti ugotovilo in presodilo, ali obstojijo pogoji za preživnino za določen čas po čl. 82 ZZZDR.

V novem sojenju bo treba presoditi vsa navedena odločilna dejstva v že obrazloženem smislu v zvezi s preživnino za otroke. Še enkrat je treba poudariti, da je toženka sama navedla, da se ukvarja z delom po kmetijah. Pri tem bo treba oceniti, ali se toženka lahko sama preživlja in še plača minimalno preživnino za otroke.

Sodišče ni ocenilo naslednjega odločilnega dejstva po čl. 81 ZZZDR na strani tožnika. En zakonec je namreč po razvezi dolžan preživljati drugega zakonca le v okviru možnosti. Ravno možnosti tožnika pa sodišče ni ocenilo, ker pač ni ocenilo potreb obeh otrok, ki bi jih naj tožnik pretežno preživljal. Sodišče bo moralo določno oceniti, kolikšen znesek bo moral tožnik mesečno prispevati za preživljanje obeh otrok, kajti od tega zneska so odvisne možnosti tožnika plačevati preživnino še toženki, seveda upoštevajoč lastne stroške tožnika.

Glede na dosedaj ugotovljeno dejansko stanje pritožbeno sodišče ni moglo presoditi, ali sta bili določbi členov 81 in 82 ZZZDR pravilno uporabljeni, saj niso bila ugotovljena vsa odločilna dejstva.

Pritožbeno sodišče je razveljavilo tudi izrek o pravdnih stroških, ker se večina stroškov nanaša na določitev obeh preživnin.