Jedro

Tožnik je v postopku uveljavljal štiri zahtevke, pri čemer z dvema ni bil uspešen (zahtevka na odpoved najemne pogodbe in na izpraznitev in izročitev bivalne enote sta bila zavrnjena). Z ostalima zahtevkoma (na plačilo neplačanih najemnin in plačilo neplačanih obratovalnih stroškov) pa je tožnik dejansko uspel, saj so toženci neplačane najemnine in stroške plačali po vložitvi tožbe in tik pred narokom za glavno obravnavo, zato je tožnik svoja zahtevka iz tega naslova ob strinjanju tožencev umaknil. Ob taki procesni situaciji je sodišče prve stopnje odločilo, da je pravično, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

S plačili, izvedenimi po vložitvi tožbe, so toženci pripoznali zahtevek, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem delom zahtevka dosegel dejanski uspeh. Glede na to, da so se toženci, ki dlje časa niso izpolnjevali svojih obveznosti iz najemne pogodbe, plačilu denarne terjatve tudi še v tem postopku upirali z navajanjem razlogov, zakaj plačila niso sposobni izvesti, ni mogoče govoriti, da toženci niso dali povoda za tožbo (157. člen ZPP).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba in sklep v izpodbijani III. točki izreka, kolikor se nanaša na prvo toženo stranko, potrdi.

II.Stranke same krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje zaradi delnega umika tožbe z dne 9. 4. 2025 in 24. 9. 2025 postopek ustavilo v delu zaradi plačila zneskov 79,23 EUR in 1.575,77 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) ter zavrnilo tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe št. 000 z dne 4. 2. 2014, sklenjene med tožečo in prvo toženo stranko, za bivalno enoto z ID znakom: del stavbe X na naslovu A. ter tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev te nepremičnine tožeči stranki (II. točka izreka) in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Zoper III. točko izreka se pravočasno pritožuje prvo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1. Navaja, da je za odločitev o stroških po 154. členu ZPP bistven končni uspeh, ne pa uspeh posameznih procesnih dejanj. Poudarja, da je terjatev tožeče stranke poravnala več kot leto dni nazaj, tožeča stranka pa tekom postopka ni naredila nobenega delnega umika. Svoje obveznosti je prvo tožena stranka tekom postopka plačala in že preplačala. Tožene so bile kar štiri osebe, ki so imele različne pooblaščence in niti niso vse imele brezplačne pravne pomoči, zato bi stroške morale kriti same. Tožeča stranka je postopek zoper vse tožence vodila neutemeljeno. Ker je bil zahtevek v celoti zavrnjen, bi sodišče moralo odločiti, da mora tožeča stranka toženim povrniti pravdne stroške. S tem, ko je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške, je kršilo 154. člen ZPP. Predlaga spremembo tako, da je tožeča stranka dolžna toženim strankam povrniti stroške postopka, ter zahteva plačilo pritožbenih stroškov.

3.Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora. Prav tako zavrnitev pritožbe s stroškovno posledico v svojem odgovoru na pritožbo predlagajo drugo do četrto tožena stranka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izpodbijana odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 158. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je tožnik v postopku uveljavljal štiri zahtevke, pri čemer z dvema ni bil uspešen (zahtevka na odpoved najemne pogodbe in na izpraznitev in izročitev bivalne enote sta bila zavrnjena). Z ostalima zahtevkoma (na plačilo neplačanih najemnin in plačilo neplačanih obratovalnih stroškov) pa je tožnik dejansko uspel, saj so toženci neplačane najemnine in stroške plačali po vložitvi tožbe in tik pred narokom za glavno obravnavo, zato je tožnik svoja zahtevka iz tega naslova ob strinjanju tožencev umaknil. Ob taki procesni situaciji je sodišče prve stopnje odločilo, da je pravično, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

6.Pritožbeno sodišče odločitev in razloge zanjo sprejema kot materialnopravno pravilne. Neutemeljene so pritožbene navedbe prve toženke, da je terjatev plačala več kot leto dni nazaj, prav tako navedbe, da tožnik ni podal nobenega umika. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bilo prvo delno plačilo s strani prve toženke izvedeno 6. 2. 2025 (po vročitvi tožbe, do katere je prišlo 3. 2. 2025). Tožnik je tožbo za izvedeno plačilo umaknil z vlogo z dne 9. 4. 2025 (po vročitvi odgovora na tožbo, v katerem je prva toženka to plačilo uveljavljala). Naslednje delno plačilo je bilo izvedeno 17. 2. 2025 v okviru izvršilnega postopka, ki se je vodil zoper drugo toženko. Kasnejša plačila datumsko v spisu niso opredeljena, so pa bila po skladnih navedbah strank vsa izvedena tekom pravdnega postopka in so očitno zadoščala za poplačilo neplačanih najemnin in obratovalnih stroškov, ker je tožnik na naroku 24. 9. 2025 ta zahtevek v celoti umaknil.

7.S plačili, izvedenimi po vložitvi tožbe, so toženci pripoznali zahtevek2, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem delom zahtevka dosegel dejanski uspeh. Glede na to, da so se toženci, ki dlje časa niso izpolnjevali svojih obveznosti iz najemne pogodbe, plačilu denarne terjatve tudi še v tem postopku upirali z navajanjem razlogov, zakaj plačila niso sposobni izvesti, ni mogoče govoriti, da toženci niso dali povoda za tožbo (157. člen ZPP). Sodni postopek je bil posledično glede denarnega zahtevka utemeljeno sprožen in nasprotnim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Ker je tožnik tožbo za oba denarna zahtevka po izpolnitvi umaknil, morajo toženci glede na prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 158. člena ZPP s tem delom zahtevka povezane stroške kriti sami in njihove povrnitve ne morejo zahtevati od tožnika. Tožnik pa mora glede na prvi odstavek 154. člena ZPP sam kriti svoje stroške neuspešno uveljavljanega nedenarnega zahtevka na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanjske enote. Razporeditev stroškovnega bremena tega postopka med stranke se zato izkaže za pravilno.

8.Glede na pojasnjeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo in sklep v izpodbijani III. točki izreka, kolikor se nanaša na prvo toženo stranko, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9.Prva toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ki jih ni določno specificiral (drugi odstavek 163. člena ZPP). Svoje stroške odgovora na pritožbo sami krijejo tudi ostali toženci, saj v ZPP ni podlage, ki bi omogočala medsebojno plačevanje stroškov med strankami, ki v postopku nastopajo na isti strani.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.

2Prim. VSL Sklep V Cp 58/2026.