Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba vložiti v roku 8 dni od dneva, ko je prenehal vzrok za zamudo, zaradi katere je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen in nedovoljen zavrglo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da so tožnice dne 26. 11. 2010 vložile predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse za tožbo. Plačilni nalog je bil njihovi pooblaščenki vročen dne 8. 9. 2010. V predlogu so navedle, da so za zamudo izvedele dne 11. 11. 2010, ko jim je bil vročen sklep o ustavitvi postopka z dne 9. 11. 2010. Glede na take navedbe se je 8-dnevni prekluzivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje po drugem odstavku 24. člena ZUS-1 iztekel dne 19. 11. 2010. Predlog, vložen dne 26. 10. 2010, je zato prepozen in ga je sodišče zavrglo. V nadaljevanju navaja, da je predlog tudi nedovoljen, ker vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče predlagati zaradi zamude procesnega roka za plačilo sodne takse.

2. V pritožbi se tožnice z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinjajo. Uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajajo, da je do zamude prišlo iz očitno opravičljivih razlogov, nenadnih in nepričakovanih zdravstvenih težav drugotožnice. Menijo, da roka za plačilo sodne takse ni mogoče šteti za materialni, ampak za procesni rok. Zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje dovoljen. Ker je predlog tudi obrazložen in z dokazi utemeljen, in so hkrati s predlogom plačale sodno takso, predlagajo, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Zahtevajo plačilo stroškov pritožbenega postopka.

K I. točki izreka:

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki so ga tožnice vložile dne 26. 11. 2010, glede na to, da so v predlogu same navedle, da so za zamudo roka izvedele dne 11. 11. 2010, prepozen. ZUS-1 namreč v drugem odstavku 24. člena določa, da je treba predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok za zamudo, zaradi katere je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela. Temu, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen prepozno, tožnice tudi ne ugovarjajo. Njihov ugovor, da so rok zamudile iz opravičenih razlogov, pa na tek 8-dnevnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne vpliva.

5. Za zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje zadošča že to, da je predlog vložen prepozno. Ker je v obravnavani zadevi predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen prepozno in je zato odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pravilna, se Vrhovno sodišče ni spuščalo v presojo ostalih pritožbenih navedb.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

7. Ker tožnice s pritožbo niso uspele, same trpijo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).