Jedro

Če je vložena pravočasna in utemeljena zahteva za sodno varstvo, sme prekrškovni organ sam odpraviti (nepravnomočno) odločbo o prekršku in jo (med drugim) nadomestiti z novo.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Storilec J.K. je bil s plačilnim nalogom Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (prekrškovni organ) z dne 26.3.2009 spoznan za odgovornega storitve prekrška po tretjem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 179. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO), to je gradnje manj zahtevnega objekta brez gradbenega dovoljenja. Izrečena mu je bila globa 500 EUR. Plačilni nalog je bil storilcu vročen 15.4.2009. Dne 20.4.2009 je storilec na prekrškovni organ naslovil vlogo, ki jo je ta štel za zahtevo za sodno varstvo, ter nato z odločbo št. 710-423/2009 z dne 18.5.2009 odpravil plačilni nalog z dne 26.3.2009 in ga nadomestil z novim plačilnim nalogom z dne 18.5.2009. Zoper ta plačilni nalog je storilčeva zagovornica vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Cerknici s sodbo ZSV 185/2009 z dne 8.9.2009 zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovna državna tožilka. Povzema potek odločanja in navaja, da je prekrškovni organ izdal odločbo o odpravi plačilnega naloga in novi plačilni nalog z dne 18.5.2009, ko je prvi plačilni nalog že postal pravnomočen. S tem je ravnal v nasprotju s prepovedjo ponovnega odločanja o isti stvari (31. člen Ustave Republike Slovenije), ki velja tudi v hitrem postopku o prekršku in v skladu s katero pravnomočne odločbe oziroma plačilnega naloga ni mogoče razveljaviti ali spremeniti razen pod pogoji in v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. J.K. je v vlogi z dne 20.4.2009 zaprosil za navodila, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist. Navedb v tej vlogi po stališču zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče šteti kot zahtevo za sodno varstvo, ki mora biti sestavljena tako, da je iz nje mogoče razbrati, zaradi česa je vlagatelj zahteve nezadovoljen z odločitvijo. Iz te vloge ne izhaja, da bi storilec kakorkoli ugovarjal plačilnemu nalogu, temveč je navedel le, da se je za odsluženje kazni že dogovoril v Centru starejših Cerknica in da čaka na navodila. Takšna vsebina vloge potrditvi zahteve za varstvo zakonitosti ne dopušča odločanja prekrškovnega organa po šestem odstavku 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Vrhovna državna tožilka poleg tega navaja, da je na nedopustnost ponovnega odločanja o isti stvari opozorila že storilčeva zagovornica v zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 18.5.2009, vendar v sodbi sodišča prve stopnje o tem ni razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj razveljavi odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 18.5.2009 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici ZSV 185/2009 z dne 8.9.2009. 3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu prekrška in njegovi zagovornici. Nanjo je z vlogo z dne 9.2.2010 odgovoril J.K. B.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti neutemeljeno navaja, da je prekrškovni organ s plačilnim nalogom z dne 18.5.2009 ponovno odločil o prekršku, glede katerega je bil postopek že pravnomočno končan. Prekrškovni organ je o prekršku storilca J.K. po tretjem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 179. člena ZGO, to je o gradnji manj zahtevnega objekta brez gradbenega dovoljenja v času med pomladjo 2007 in 19.3.2009 na zemljišču parc. št. 398 k.o. ..., res odločil s plačilnim nalogom z dne 26.3.2009. Vendar pa je bil ta plačilni nalog pred nastopom pravnomočnosti odpravljen z (izpodbijano) odločbo št. 710-423/2009 z dne 18.5.2009. Navedena odločba in hkrati z njo izdani novi plačilni nalog temeljita na določbah šestega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi s petim odstavkom 63. člena ZP-1. Kadar je vložena pravočasna in utemeljena zahteva za sodno varstvo, sme prekrškovni organ na tej podlagi sam odpraviti (nepravnomočno) odločbo o prekršku in jo (med drugim) nadomestiti z novo. Zahteva za varstvo zakonitosti v zvezi s tem trdi, da izdaja navedene odločbe in hkrati nadomestnega plačilnega naloga ni bila dopustna, ker vloge J.K. z dne 20.4.2009 glede na njeno vsebino ni mogoče šteti za zahtevo za sodno varstvo. Vendar pa ocena prekrškovnega organa, da nenaslovljena vloga storilca, označena s številko in datumom izdaje plačilnega naloga ter vložena v roku za zahtevo za sodno varstvo, predstavlja to pravno sredstvo, ni nerazumna. Nenazadnje je prekrškovni organ ravno pri preizkusu te vloge ugotovil, da je bil v plačilnem nalogu z dne 26.3.2009 zapisan pouk o možnosti nadomestitve plačila globe z opravo nalog v splošno korist oziroma v korist lokalne skupnosti, ki po drugem odstavku 57. člena ZP-1 ni predpisan kot sestavina plačilnega naloga. O obravnavanem prekršku glede na navedeno obstaja ena pravnomočna odločba oziroma plačilni nalog, zato kršitev materialnih določb zakona iz 2. alineje 62. člena ZP-1 v zvezi s 3. točko 156. člena tega zakona ni podana.

5. Neutemeljene so tudi navedbe zahteve za varstvo zakonitosti, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb zahteve za sodno varstvo glede kršitve prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari. Sodišče prve stopnje je povzelo trditev storilčeve zagovornice, da je prekrškovni organ v tej zadevi odločil dva krat, in nanjo odgovorilo (zadnji odstavek na 2. strani sodbe). Po vsebini uveljavljana kršitev drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1 zato ni podana.

6. V zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve glede na navedeno niso podane, zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno.