Jedro

Če je tožba umaknjena, se šteje, kot da ni bila vložena. Umik tožbe odstrani vse njene učinke ex tunc.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino po pokojni MR sodijo tudi nepremičnine s parc. št. 113/2 in 114/1, ki sta vpisani v vl. št. 924, k.o. B, glede katerih je pritožnik podal izločitveni zahtevek namreč, da ta nepremičnina v zapuščino sodi le v deležu do 1/2. Ugotovilo je, da je bil pritožnik napoten na pravdo, vendar je bila njegova tožba umaknjena, zato njegovega izločitvenega zahtevka ni bilo mogoče upoštevati. Zato je glede vse zapuščine za dediča razglasilo pritožnika in zapustnikovega sina ter hčerko, vsakega do 1/3. Zoper sklep se je dedič (vdovec po zapustnici) pravočasno pritožil. V obrazložitvi pritožbe navaja, da tožba, ki se je vodila pri Okrožnem sodišču v Kranju pod opr. št. I P 118/2002, ni bila nikdar umaknjena. Obravnava je bila v tej zadevi večkrat razpisana, vendar je pritožnik izostanek vedno opravičil iz zdravstvenih razlogov. Zadnja obravnava, za katero je prejel vabilo, je bila razpisana za 17. 4. 2008, pritožnik pa je svojo odsotnost pravočasno opravičil in prosil za preložitev obravnave. Glede na opravičilo in zdravstveno stanje, sodišče ni moglo uporabiti presumpcije umika tožbe.

Pritožba je bila vročena ostalim udeležencem, ki pa odgovora nanjo niso podali.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je zaradi spora, katero premoženje spada v zapuščino, zapuščinski postopek prekinilo in pritožnika ter njegovega sodediča napotilo na pravdo (1. točka 212. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD). Drugi odst. 213. člena ZD določa, da v primeru, če stranka vloži tožbo, traja prekinitev zapuščinskega postopka dokler pravda ni pravnomočno končana. 4. odst. 213. člena ZD pa določa, da se zapuščinska obravnava nadaljuje in dokonča, če pravda ni sprožena, ne glede na zahtevke, glede katerih je zapuščinsko sodišče dediče napotilo na pravdo.

V obravnavani zadevi je pritožnik zoper sodedinjo vložil tožbo za izločitev dela zapuščine. Pravdno sodišče je na podlagi 3. odst. 210. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), izdalo sklep o umiku tožbe, ker tožnik v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ni predlagal nadaljevanja postopka. Ta sklep o umiku tožbe je bil pritožniku vročen 27.10.2008 in se zoper njega ni pritožil ter je postal pravnomočen 12.11.2008. Če je tožba umaknjena, se šteje, kot da ni bila vložena. Umik tožbe odstrani vse njene učinke ex tunc. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je nadaljevalo z zapuščinskim postopkom in izdalo sklep o dedovanju, ne da bi upoštevalo izločitveni zahtevek pritožnika in njegovega sodediča. Pritožbene navedbe o tem, da je pritožnik v pravdnem postopku odsotnost z naroka opravičil, so v obravnavanem zapuščinskem postopku pravno nepomembne. V tem postopku je odločilnega pomena dejstvo, da je sklep o umiku tožbe pravnomočen in je zato treba šteti, kot da tožba ni bila vložena.

Pritožbeno sodišče po navedenem ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso pravno odločilni. Ker tudi ni našlo razlogov, na katerih obstoj mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.