Jedro

Presoja okoliščin, ki vplivajo na višino preživnine.

Ocena dekletovih potreb nikakor ni pretirana, prej nasprotno. Na to kaže že dejstvo, da ugotovljene potrebe komajda presegajo osnovni znesek minimalnega dohodka, za katerega je tudi splošno znano, da omogoča zgolj pokritje najbolj osnovnih življenjskih potreb posameznika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (zdaj že pravnomočno) razsodilo, da je pritožnik namesto preživnine 70 EUR, ki jo je (bil) dolžan plačevati za sina L. na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu N 90/2007-8 s 6. 3. 2008 in ki je bila nazadnje valorizirana z obvestilom CSD X z 31. 3. 2014 na 77,89 EUR mesečno, od 20. 5. 2014 dalje dolžan plačevati na 50,00 EUR mesečno znižano preživnino. Tožbeni zahtevek na znižanje preživnine za hčerko A. na 50,00 EUR mesečno pa je sodišče prve stopnje zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe se pravočasno pritožuje tožnik, ki uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podredno, da v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 132. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) sodišče zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo odločilno spremenjene razmere na strani pritožnika (poslabšanje premoženjskih zmožnosti), pa tudi pri obeh tožencih (izboljšanje). Ker preživnina, katere znižanje skuša doseči pritožnik, ne zagotavlja ustreznega pokritja dekletovih potreb, pa je sodišče tožbeni zahtevek za znižanje preživnine, ki jo je tožnik dolžan plačevati hčeri, vseeno zavrnilo.

7. Pritožnik pritožbo gradi na navedbah, da je sodišče prve stopnje odločitev obrazložilo posplošeno, brez konkretnih dokazov oziroma pojasnil. Neutemeljeno naj bi zaključilo, da je za A. preživljanje treba mesečno zagotoviti 280,00 EUR, saj njena zakonita zastopnica, ki po oceni pritožnika pri navajanju mesečnih stroškov močno pretirava, svojih trditev o stroških ni utemeljila z nobenimi dokazi. Sodišče se v svoji obrazložitvi glede višine mesečnih stroškov tako sklicuje na splošno znane cene hrane, oblek in obutve ter cene šolskih potrebščin, pa niti ne navede višine teh zatrjevanih splošno znanih cen, zato se po mnenju pritožnika sodbe v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče je po njegovi oceni tako nepravilno ugotovilo dejansko stanje.

8. Tožba za znižanje preživnine zoper mladoletnega otroka je spor, za katerega veljajo določbe 27. poglavja ZPP o postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki. To določa pravila, ki naj bi zagotovila posebno varstvo interesov otrok. Določba 3. odstavka 408. člena ZPP daje sodišču pooblastilo, da zaradi varstva otrok ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter samo zbere podatke, potrebne za odločitev. Sodišče prve stopnje je glede višine potrebnih mesečnih stroškov za preživljanje mladoletne A. tako zaslišalo zakonito zastopnico tožencev, njuno mater N., katere izpoved je ocenilo kot prepričljivo. Višje sodišče takšno dokazno oceno v celoti sprejema.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da skoraj osemnajstletna mladenka za svoje preživljanje mesečno porabi 280,00 EUR (kar predstavlja seštevek ugotovljenega sorazmernega dela bivanjskih stroškov, ki odpade nanjo v višini 120,00 EUR mesečno; 80,00 EUR mesečno na račun prehrane; 25,00 EUR na račun šolskih potrebščin in drugih izdatkov, povezanih s šolo; 25,00 EUR mesečno za šolsko vozovnico ter 30,00 EUR za obleko in obutev). Pri tem med strankama ni sporno, da se A. redno šola kot dijakinja Srednje vzgojiteljske šole v ..., kjer ji zaradi narave izobraževalnega programa ter prevoza nastajajo nekoliko višji stroški (instrumenti, pesmarice, šole v naravi).

10. Takšna ocena dekletovih potreb nikakor ni pretirana, prej nasprotno. Na to kaže že dejstvo, da ugotovljene potrebe komajda presegajo osnovni znesek minimalnega dohodka, ki po Sklepu o višini minimalnega dohodka iz julija 2014(1) znaša 269,20 EUR in za katerega je nenazadnje tudi splošno znano, da omogoča zgolj pokritje najbolj osnovnih življenjskih potreb posameznika. Že zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da naj bi bili A. življenjski stroški, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, višji od njenih dejanskih stroškov preživljanja. Pri oceni dekletovih potreb je sodišče prve stopnje povsem očitno upoštevalo, da so premoženjske zmožnosti staršev šibke, saj drugega kot najnujnejših potreb (med katere višje sodišče vsekakor šteje šolanje za pridobitev poklica) dekletu niti ni priznalo. Tudi pri oceni višine stroškov je bilo sodišče prve stopnje restriktivno.

11. Na podlagi takšnih ugotovitev je sodišče prve stopnje po tem, ko je od ugotovljenih potreb odštelo 95,00 EUR štipendije, tudi pravilno izračunalo, da morata starša mesečno zagotoviti še 185,00 EUR. Mati že glede na dosedanji znesek preživnine (po zadnji valorizaciji 77,89 EUR mesečno), krije večji del stroškov. Ob tem ne gre spregledati, da je mati nezaposlena in njene prejemke predstavljajo zgolj socialni transferji. Mati skupaj z A. in njenim bratom tudi živi v najemniškem stanovanju, za katerega mora plačevati najemnino, medtem ko pritožnik, kot je v obrazložitvi sodbe izpostavilo že sodišče prve stopnje, brezplačno biva v zidanici, ki je last enega izmed njegovih sinov. Njegovi stroški so tako minimalni - mesečno za elektriko po lastni izjavi plača 28,00 EUR, za vodo pa 5,00 EUR. Tožniku tako kljub skromni pokojnini po plačilu preživnin vsem trem otrokom in po plačilu stanovanjskih stroškov, za pokritje lastnih potreb še zmeraj ostane okrog 250,00 EUR, kar je skoraj toliko kot so čisto vse ugotovljene potrebe šolajoče A. Tako se pokaže, da razmerje v vrednostnem trikotniku: zmožnosti matere – zmožnosti očeta – potrebe otroka nikakor ni začrtano v pritožnikovo škodo.

12. Znižanje preživnine bi bilo v škodo mladoletne A. Nedopustno bi povzročilo prenos še večjega dela bremena preživljanja na mater. Ob tem višje sodišče glede na splošno znana dejstva o pridobitnih zmožnostih posameznikov v različnih starostnih obdobjih tudi ne more spregledati nenavadne situacije, ko pritožnik, kot sam navaja, za enega izmed sinov, ki je star že 24 let in je študent magistrskega študija kemije (torej si je poklic že pridobil), plačuje mesečni znesek preživnine, ki je za polovico višji od spornega zneska, ki ga je sedaj dolžan plačevati za preživljanje srednješolke A. 13. Pritožba torej ni utemeljena. V postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do bistvenih kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 55/2014