Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je treba plačati sodno takso (za pritožbo) posebej za sporni zahtevek po tožbi ter posebej za sporni zahtevek po nasprotni tožbi in da ekonomičnost skupnega obravnavanja tožbe in nasprotne tožbe nima ugodnih učinkov za stranke, kar se tiče plačevanja sodnih taks.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnika zoper svoj plačilni nalog z dne 5. 12. 2016, s katerim je od njega terjalo doplačilo takse za pritožbo, ker jo je odmerilo posebej za sporni del zahtevka po tožbi in posebej za sporni del nasprotne tožbe.

2. Tožnik se je zoper sklep pritožil in predlagal, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da ugovoru ugodi, opredelil pa je tudi pritožbene stroške. Meni, da bi moralo sodišče odmeriti enotno takso od vsote spornih zahtevkov, pri čemer se sklicuje na 20. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Meni, da to potrjuje tudi besedilo Odvetniške tarife, oz. sodna praksa glede le-te, po katerem prejme odvetnik v primeru tožbe in nasprotne tožbe eno nagrado od vsote njune vrednosti. Tu se sklicuje na odločbi VSK Cp 265/2012 in VSL 646/2013. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. ZST-1 v 20. čl. sicer res določa, da se v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, vendar je prvostopenjsko sodišče pravilno razumelo in pojasnilo, da velja to za zahtevke po isti tožbi, sicer pa tožba ohrani svojo samostojnost. Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se namreč smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v ZST-1 določeno drugače (2. odst. 19. čl. ZST). Drži sicer tudi, da oba judikata, ki ju omenja pritožba, navajata, da se za izračun nagrade odvetniku vrednosti spornega predmeta iz tožbe in nasprotne tožbe v primeru skupnega obravnavanja združita v skupno vrednost spornega predmeta. Vendar pa to ne pomeni, da velja enako tudi za sodno takso. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je treba plačati sodno takso (za pritožbo) posebej za sporni zahtevek po tožbi ter posebej za sporni zahtevek po nasprotni tožbi in da ekonomičnost skupnega obravnavanja tožbe in nasprotne tožbe nima ugodnih učinkov za stranke kar se tiče plačevanja sodnih taks.

5. Prvostopenjsko sodišče je tako ravnalo pravilno, ko je tožnika s spornim nalogom pozvalo na doplačilo takse, ki jo je bil pred tem plačal le od vsote obeh omenjenih zneskov. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP), ker pritožnik ni uspel, pa sam krije tudi svoje pritožbene stroške, ki jih je priglasil (1. odst. 154. čl. ZPP).