Jedro

Deduje se lahko le tista nepremičnina, ki je last zapustnice v trenutku njene smrti oziroma kar izhaja iz zemljiške knjige.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v zapuščino spada parc. št. 19/3 k.o. X., pri čemer je ½ še nevpisana na zapustnico, je pa to razvidno iz pogodbe z dne 29. 10. 2004, delež pri V., neizplačane pokojnine, sredstva na računu NLB. V točki 2 izreka je sklenilo, da se zaznamuje odbitek od zapuščine in sicer terjatev M. v višini 3.547,37 EUR. Odločilo je tudi, da znaša čista vrednost zapuščine negativo in da se sodna taksa ne odmeri. V točki 4 je zapisalo, da je zapustnica napisala sodno oporoko 9. 9. 1993, da je za dediča nepremičnega premoženja določila nečaka I. G., ml. in nečakinjo S. G. H., vsakega do ½ opisane nepremičnine, denarna sredstva pa dobita pranečaka T. G. in B. G. Pod točko 5 je ugotovilo, kdo bi bili zakoniti dediči, kdo oporočni in da so oporoko vsi priznali. Pod točko B je iz naslova oporočnega dedovanja proglasilo za dediče zapustnikovo nečakinjo S. G. H. na nepremičnini, pranečaka T. in B. G. pa na denarnih sredstvih.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo I. G. Svoje stališče je dedič že večkrat razložil med zapuščinskim postopkom. Zakon o dedovanju določa, da se po 2. členu deduje stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Po stvarnem pravu se s pravnim poslom ne pridobi lastninska pravica, temveč le z vpisom v zemljiško knjigo. Sodišče ne more razlagati pogodbe, ki jo je zapustnica sklenila za časa življenja, ne da bi pri tem ugotovilo, ali je med dediči spor glede tega. Zapustnica ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičnini po pogodbi, ki jo je sklenila 29. 10. 2004, pa tudi ne na podlagi izročilne pogodbe, saj se ti dve pogodbi brez prenosa lastninske pravice na sedaj pokojno zapustnico. Sodišče je odločalo o lastninski pravici, ki ni vpisana v zemljiški knjigi in pred pridobitvijo izjav dedičev o tem. Sodišče je zmotno uporabilo 102. člen ZD. Z oporoko je zapustnica razpolagala svojo nepremičnino v korist G. I., postavila ga je za glavnega dediča nepremičnega premoženja in v času smrti je imela ½ parcele št. 19/3 in nič več. Zato bi sodišče moralo ugotoviti, da se deduje samo ta delež in da se ta razdeli med oba oporočna dediča. Res izhaja terjatev M. po prvem odstavku 128. člena ZD, vendar je dedič poravnal to med postopkom in M. ni več vztrajal na tem zahtevku. Če so ugotavljali odbitke, bi morali ugotoviti, da je S. G. H. dolžna plačati pritožniku to, kar je plačal. 3. V odgovoru na pritožbo S. G. H. predlaga zavrnitev pritožbe. Gre za vprašanje dejstev, ki med udeleženci niso sporna. Pritožnik ne izpodbija delitve parcele in podlage za vpis lastninske pravice zapustnice na novo parcelo št. 19/3. Na isti pogodbi si je zagotovil vpis na svojo parcelo. Izpodbija dejstvo, da je s pogodbo preklicana oporočna naklonitev. Izmika se plačilu terjatve M. in spregleda, da je po izročilni pogodbi on zavezan skrbeti za zapustnico. M. je morala priglasiti terjatev in dolg izvira iz nepoštenega ravnanja pritožnika. Priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbi je treba pritrditi, da se po 2. členu Zakona o dedovanju lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo zapustnikom. V izpodbijanem sklepu pa piše, da je v zapuščini parc. št. 19/3, pri čemer ½ parcele še ni vknjiženo na zapustnico, kar je razvidno iz pogodbe 29. 10. 2004. Parcela, ki se omenja v sklepu, je nepremičnina. Zato se lahko deduje tista nepremičnina, ki je last zapustnice v trenutku njene smrti oziroma kar izhaja iz zemljiške knjige. Pritožbeno sodišče opozarja, da je v spisu redni izpis iz zemljiške knjige z dne 9. 10. 2012, iz katerega sledi, da je vpisana parcela št. 19/3 do ½ na osebo P. G.. Med drugim je pri tej nepremičnini vpisana tudi prepoved obremenitve in odsvojitve v korist M. Že nejasnost glede nepremičnine, ki naj bi spadala v zapuščino, terja razveljavitev sklepa.

6. Sodišče prve stopnje naj ugotovi, kaj je bilo v trenutku smrti zapustnice njena last in kolikšen del parcele 19/3 spada v zapuščino. Iz sklepa o dedovanju namreč v prvi alineji točka 1.a izhaja, da je cela parcela 19/3 v zapuščini, pri čemer ½ parcele še ni vknjižena na zapustnico in da to izhaja iz pogodbe z dne 29. 10. 2004. Iz zemljiške knjige pa je mogoče sklepati, da je del parcele, katero sodišče opiše v sklepu o dedovanju, po izročilni pogodbi dobil številko 19/15, kar v naravi predstavlja travnik 1967 m2, kar predstavlja po podatkih v zemljiški knjigi last I. G. in da je preostanek „stare“ parcele 19/3 travnik v izmeri 1966 m2 in je ta parcela ostala v lasti zapustnice. Vendar se da iz pogodbe z dne 29. 10. 2004 sklepati, da naj bi bila v zemljiški knjigi vpisana P. G. s pravim imenom J. G., kar naj bi izhajalo iz vpisa v rojstni matični knjigi (primerjaj zapis iz pogodbe, priloga A 152). To pomeni, da mora sodišče prve stopnje ugotoviti, kaj je predmet dedovanja. V izpodbijanem sklepu je tudi zaznamovan odbitek od zapuščine, in sicer terjatev M. v višini 3.547,37 EUR. Pritožba nima prav, ko trdi, da mora zapuščinsko sodišče ugotoviti, koliko in kdo je plačal M.. V spisu je namreč na list. št. 25 bila sklenjena poravnava med obema dedičema in M. za terjatev v višini 3.547,37 EUR. Po poravnavi naj bi vsak izmed dedičev plačal polovico, nato pa bi po izplačilu M. predlagal izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve zapustničine polovice nepremičnine na parc. št. 19/3 k.o. X. V spisu je tudi na list. št. 30 umik predloga za omejitev dedovanja, kar je predstavnica M., T. M., podala na obravnavi 24. 9. 2008 (list. št. 30). Pooblaščenka M. je pojasnila, da je terjatev v celoti plačana oziroma sta zavezanca izpolnila zavezo in zato umikajo predlog za omejitev dedovanja. Predlagala je tudi sodišču, naj po uradni dolžnosti izbriše zaznambo prepovedi omejitve in odtujitve v C listu. To pomeni, da bi sodišče to moralo ugotoviti in izpeljati ter je zato odveč ugotovitev iz točke 2 sklepa o dedovanju.

7. V pritožbi pa pritožnik želi, da sodišče ugotovi, da je druga polovica parcel 19/3, ki je v trenutku smrti glasila na zapustnico, zapuščina in da se po oporoki z dne 9. 9. 1993 razdeli na I. G. in S. G. H. vsakemu do ½ oziroma sedaj ¼. Dedinja S. G. H. pa trdi, da je po določbi 102. člena ZD oporočna dedinja le S. G. H., saj je oporočiteljica razpolagala z določeno stvarjo, naklonila jo I. G. in zato ima poznejše razpolaganje za posledico preklic naklonitve te stvari. I. G. med postopkom in v pritožbi ne taji, da je dobil od zapustnice tisti del oziroma polovico parcele, kot mu je zapustnica to namenila v oporoki (polovica parcele). Ta parcela ima sedaj št. 19/15 in je že vpisana v zemljiški knjigi na pritožnika. Pritožbeno sodišče tudi iz listin (zemljiškoknjižni izpisek in pogodba z dne 20. 10. 2004) predvideva, da je sedaj „nova parcela“ s staro številko, to je 19/3 k.o. X., v izmeri 1966 m2. Vendar je v zemljiški knjigi vpisana na tej parceli P. G. Pritožnik nima prav, ko meni, da gre za primer iz 212. člena ZD, da je spor med dediči o tem, kakšno premoženje spada v zapuščino. Trdi pa, da je treba oporoko razlagati tako, da je on glavni dedič nepremičnega premoženja in da s tem, ko je zapustnica že razpolagala s polovico parcel, ki meji na soseda S. G., ni mislila, da pritožnik ne bi bil več dedič do polovice parcele. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da ko gre za spor o vsebini oporoke, tedaj sodišče po določbi drugega odstavka 1. točke 210. člena ZD, mora postopek prekiniti in dediča napotiti na pravdo. Razlaga oporoke ob nespornih dejstvih, od katerih je odvisna vsebina oporoke lahko terja pravdo.

8. Ker je v sklepu o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in zlasti zemljiškoknjižnimi podatki, je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD). Nasprotje je tudi med sklepom glede terjatev M. in med zapisniki, kar je bilo obrazloženo. V nadaljevanju postopka naj torej sodišče prve stopnje ugotovi, kaj spada v zapuščino in pri tem upošteva že obstoječe zemljiškoknjižno stanje, kdo je vpisan v zemljiško knjigo (v spisu se pojavljajo podatki, da je v matični knjigi J. G. bila vknjižena kot P. in da je zato v zemljiški knjigi zapis, da je lastnica parcele 19/3 P. G.) in nato naj o zadevi ponovno odloči. Pritožba nima prav, ko želi, da se mora v sklepu o dedovanju odločiti o zatrjevani regresni pravici do S. G. H. M. je svoje terjatve umaknil, predlagal izbris zaznamovane prepovedi v zemljiški knjigi, I. in S. G. pa bosta zunaj tega postopka lahko reševala eventualne regresne zahtevke. Če pa bo pritožnik vztrajal, da je vsebina oporoke, da dobi še ¼ sedanje parcele 19/3, ga bo treba napotiti na pravdo.

9. Obe stranki sta priglasili stroške. Pritožbeno sodišče opozarja, da je po 174. členu Zakona o dedovanju določeno, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če je kaj skupnih stroškov, določi sodišče, kako jih stranke trpijo. V dosedanji zadevi pa ni nihče zatrjeval, da bi prišlo do stroškov z očitnim nepoštenim ravnanjem.