Jedro

V postopku za izdajo začasne odredbe se odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ker narava urejanja razmerij zahteva hitro odločitev ter se razmerja med udeleženci urejajo le za določen čas. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnim otrokom, zakon nalaga sodišču v rednem postopku.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca (dolžnika) z dne 4. 3. 2024, zoper sklep o začasni odredbi (točka I izreka) ter sklep o začasni odredbi I Z 1/2024 z dne 19. 2. 2024 dopolnilo tako, da je v I točki sklepa dodalo novo 2. alinejo v kateri je določilo dodatni stik očeta z mladoletno hčerko A. A. in sicer vsak drugi petek v tednu, ko ni vikend stika tako, da oče prevzame mladoletno A. A. v vrtcu med 14.30 in 15.00 uro in jo isti dan ob 19.00 uri vrne na dom matere (točka II izreka) ter v preostalem delu ugovor dolžnika z dne 4. 3. 2024 zavrnilo kot neutemeljen (točka III izreka). Nadalje je po uradni dolžnosti dopolnilo sklep o začasni odredbi z dne 19. 2. 2024 tako, da je naložilo CSD Koroška (v nadaljevanju CSD), da enkrat mesečno spremlja potek stikov očeta s hčerko A. A., da opravi razgovore z obema staršema in o tem poroča sodišču.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec (oče), s katero izpodbija sklep v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. V nadaljevanju se povzema bistvo obsežne očetove pritožbe: očita, predlagateljici (upnica), da v predlogu za izdajo začasne odredbe ni podala potrebnih trditev in dokazov o obstoju vseh pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče bi moralo predlog zavrniti ali izvesti kontradiktorni postopek. Očita kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s sklicevanjem na določbo 100. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Upnica ni podala nobene trditvene podlage zakaj se stiki v času med 5. 7. in 14. 7. naj ne bi izvajali, zato predlog v tem delu ni bil sklepčen. Vsaj v tem delu bi sodišče moralo predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti kot neutemeljen. Sodišče je povzelo materino izpovedbo glede letnega dopusta, a izpovedba stranke ne more nadomestiti trditvene podlage. Očita kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistveno postopkovno kršitev uveljavlja zaradi neupoštevanja njegovih ugovornih navedb. Sodišče bi v ugovornem postopku moralo dopolniti zelo pomanjkljivo obrazložitev glede verjetnosti terjatve ter glede ogroženosti mladoletne A. A. Razlogi v izpodbijanem sklepu, ki se nanašajo na zavrnitev ugovornih razlogov v zvezi s pravno podlago za izdajo sklepa o začasni odredbi, so pomanjkljivi do te mere, da onemogočajo njegov preizkus. Sodišče se je nepravilno sklicevalo na ugotovitve CSD glede obiskov strokovne delavke CSD na domu dolžnika. Sklicevanje na ugotovitve CSD, ki so bile zavzete v zvezi z drugim postopkom, ni dopustno, saj ni šlo za postopek med istima strankama. Strokovna delavka CSD je izpovedala, da predmetno družino obravnava šele od oktobra 2023. Sklep ni obrazložen v skladu s 324. členom ZPP. Manjka navedba o dokazih na katere je sodišče oprlo svojo odločitev. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja ali je sodišče presojalo navedbe in dokaze, ki jih je podal v ugovoru oče, prav tako ne ali je presojalo navedbe in dokaze, ki jih je podal na naroku 16. 4. 2024. Izpodbijani sklep ne dosega predpisanega standarda obrazloženosti. V ugovoru se je dolžnik zavzemal, da bi sodišče spremenilo začasno odredbo na način, da bi določilo tudi stike z nočitvijo A. A. pri njemu. Sodišče temu ni sledilo, a iz sklepa ni mogoče ugotoviti na katero mnenje CSD se je sodišče oprlo (ABK po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče je v točki 8 povzemalo mnenje CSD z dne 16. 4. 2024 v točki 9 pa z dne 11. 4. 2024, vendar povzemanja ni mogoče šteti za dokazno oceno. Dokazna ocena je zelo skopa, enostranska in neprepričljiva (kršitev 8 člena ZPP). Ne gre le za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, temveč je taka kršitev prerasla v ABK po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je dokazal, da je A. A. v času od novembra 2023 do konca januarja 2024 pri njemu večkrat prespala, in da takrat ni bilo nobenih težav glede dojenja. Sodišče se do tega dejstva ni opredelilo. Dojenje ne more biti razlog zato, da A. A. pri dolžniku ne bi prespala. Sedaj je hčerka šest mesecev starejša, zato ne vidi dolžnik nobenega razloga, da pri njemu ne bi prespala. V ničemer ni izkazana domnevna A. A. stiska v zvezi s stiki z očetom. Pri njemu se hči počuti sprejeto in varno. Začasno določeni stiki so preskopi, kar privede do prekinjene čustvene povezave med otrokom in očetom ter nenadomestljivo škodo. Obseg stikov, ki ga je določilo sodišče je premajhen za ustrezno izgradnjo čustvenih vezi med dolžnikom in hčerko, za ohranitev njune medsebojne navezanosti in zato, da dolžnik kot oče ohrani ustrezen vpliv na vzgojo hčerke. Sklicuje se na mnenje CSD z dne 11. 4. 2024, ki potrjuje, da sta dolžnik in hčerka v času obiska CSD dobro sodelovala. Sodišče ni navedlo razlogov zakaj so stiki, kot jih je določilo, A. A. v korist, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom.

3.Predlagateljica (upnica) v odgovoru na tožbo prereka pritožbene navedbe ter se zavzema za potrditev odločitve sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in v zvezi s 7. in 42. členom ZNP-1, preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni ter opravi uradni pritožbeni preizkus. Pri tem preizkusu kršitev ni ugotovilo.

6.Med udeležencema, ki sta starša dve in pol letne hčerke A. A., teče od 21. 2. 2024 redni postopek na podlagi predloga matere zaradi dodelitve mladoletne hčerke v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Dne 11. 4. 2024 pa je oče vložil nasprotni predlog, s katerim predlaga določitev skupnega starševstva, način izvajanja skupnega starševstva ter preživljanja mladoletne hčerke. Pred uvedbo rednega postopka je predlagateljica (upnica) 15. 2. 2024 vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala začasno izvajanje stikov med A. A. in očetom, ki mu je sodišče ugodilo. Z obravnavanim sklepom pa je sodišče, po vzpostavljenem kontradiktornem postopku, delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca tako, da je določilo še dodatni stik očeta s hčerko, vsak drugi petek v tednu, v preostalem pa je ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo.

7.Sodišče prve stopnje je po tem, ko je prejelo ugovor nasprotnega udeleženca, opravilo dva naroka, na katerih je nasprotnega udeleženca zaslišalo. S tem je sodišče v celoti upoštevalo pravico do izjave nasprotnega udeleženca, saj je ta poleg zaslišanja na dveh narokih, po svoji pooblaščenki podajal obširne navedbe. S tem je bilo načelo kontradiktornosti oziroma pravica do izjave nasprotnega udeleženca ustrezno spoštovana. Na pritožbene navedbe, ki očitajo kršitev pravice do izjave, je potrebno odgovoriti, da sodišče s tem, ko pred izdajo sklepa ni zagotovilo kontradiktornosti, ni storilo očitane kršitve, saj je po izdaji sklepa naknadno vzpostavilo kontradiktornost1 ter tožniku omogočilo, da se je izjavil o vseh trditvah in dokazih, ki so pravno pomembni za odločitev v postopku izdaje začasne odredbe.

8.Na obširne pritožbene navedbe, da sodišče izvedenih dokazov ni dokazno ocenilo, kot mu to nalaga 8. člen ZPP, da je dokazna ocena enostranska, da ni celovita in prepričljiva, da ni odgovorilo na ugovorne navedbe nasprotnega udeleženca, da iz obrazložitve ne izhaja ali je presojalo navedbe in dokaze, ki jih je v zvezi z ugovorom podal, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati na katera dejstva, dokaze in pravna pravila je sodišče odprlo svojo odločitev, da ni mogoče ugotoviti na katero mnenje CSD je sodišče oprlo svojo odločitev, sodišče druge stopnje odgovarja, da so neutemeljene. V postopku za izdajo začasne odredbe se odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ker narava urejanja razmerij zahteva hitro odločitev ter se razmerja med udeleženci urejajo le za določen čas. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnim otrokom, zakon nalaga sodišču v rednem postopku.

9.Sodišče prve stopnje je, v postopku odločanja o ugovoru zoper izdano začasno odredbo, izvedlo potrebne dokaze ter na podlagi njihove dokazne ocene, z verjetnostjo ugotovilo dejstva, ki omogočajo zaključek, da je zaradi preprečitve ogroženosti mladoletne hčerke udeležencev, potrebno pred dokončno odločitvijo, začasno urediti način izvajanja stikov z očetom.

10.Skupna značilnost napak, ki jih pritožba večkrat izpostavlja kot kršitev določbe 14. člena drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sklepa objektivno ni mogoče preizkusiti. Pri tem preizkusu gre le za formalni preizkus razumljivosti odločitve. Sklep sodišča prve stopnje ima razumljive razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih tako, da ga je v celoti mogoče preizkusiti. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja sicer lahko preide tudi v kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in sicer v primeru, če dokazne ocene zaradi njene nejasnosti, nerazumnosti in pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih, ni mogoče preveriti. Tudi ta očitek, da dokazna ocena ni v skladu z določbo 8. člena ZPP, ni utemeljen. Sodišče je svojo odločitev v točkah od 11 do 15 obrazložitve dovolj skrbno in razumno utemeljilo. Pravilna je tudi odločitev, da se stiki v času med 5. 7. 2024 in 14. 7. 2024 ne izvajajo, z upoštevanjem določbe 7. člena ZNP-1, po kateri lahko sodišče, v obravnavanem postopku varstva koristi mladoletne osebe oziroma preprečitve njene ogroženosti, ugotavlja tudi dejstva, ki niso bila navedena s strani udeležencev postopka. Sodišče druge stopnje nadalje odgovarja, da je zapis sodišča, da je upoštevalo mnenje CSD z datumom 16. 4. 2024, očitna pomota glede zapisa datuma mnenja, saj iz obrazložitve sklepa jasno izhaja, da je sodišče dokazno vrednotilo ter se oprlo na zaključke mnenj CSD z dne 16. 2. 2024 in 11. 4. 2024. Zato pritožbeni očitki kršitev 8., 14. in 15 točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso podani.

11.Otrokovo korist, ki je ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen in da je ta ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (določba 161. člena Družinskega zakona - v nadaljevanju DZ). Sodišče prve stopnje je v dokazno oceno, ki je bila potrebna za odločitev o ugovoru očeta zoper izdano začasno odredbo, vključilo mnenje CSD z dne 16. 2. 2024 ter dopolnitev mnenja CSD z dne 11. 4. 2024, izpovedbi obeh udeležencev, izpovedbo strokovne sodelavke CSD ter ostale listinske dokaze v spisu. Vse izvedene dokaze je posamično dokazno ocenilo ter jih povezalo v skupno dokazno oceno (točke 8, 9, 10, 11, 12, 13 obrazložitve).

12.Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo, da je predlagateljica dovolj konkretizirano navedla verjetno ogroženost hčerke in jo tudi z verjetnostjo dokazala. Razlogi za zaključek verjetnega obstoja ogroženosti dve in pol letne hčerke udeležencev, so dovolj jasni in konkretni. Sodišče se je pri odločitvi pravilno oprlo na zaključke CSD, z upoštevanjem, da se vloga in mnenje CSD približujeta položaju izvedenca v postopkih v zvezi z varstvom koristi otrok. Sodišče je pridobilo dve mnenji oziroma je prvotno mnenje dopolnilo z zahtevano dopolnitvijo ter nato na naroku strokovno delavko CSD neposredno zaslišalo. Izvedeni dokazi so z verjetnostjo potrdili spremembe v A. A. počutju, ki so posledica nespoštovanja nasprotnega udeleženca, da se stiki izvajajo ob dejstvu, da se mladoletna hči še doji ter da je izjemno navezana na mamo. Izvajanje stikov s prespanjem deklice pri očetu, je povzročilo spremembe v njenem obnašanju in psihične stiske. Te zaključke je sodišče z razlogi navedlo v točki 14 obrazložitve.

13.Tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, da sodišče mnenja CSD ni dokazno ocenjevalo. Ocenjevalo je mnenje kot posamezni dokaz ter tudi skupaj z ostalimi dokazi, zlasti tudi z izpovedbo očeta. Pravilno je upoštevalo, da mora oče spoštovati počutje in doživljanje otroka, da ni v korist otroka trganje dragocenih vezi med mamo in hčerko, da mora dati oče hčerki dovolj časa, da se bo lahko na spremenjene razmere prilagodila, osvojila nov ritem ter počasi izstopila iz ugotovljenega tesnega odnosa z mamo.

14.Konkretno ugotovljene okoliščine zahtevajo materialno pravno presojo (določbi 157. in 161. člena DZ), da je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da dve in pol letni hčerki grozi težko nadomestljiva škoda oziroma, da je verjetno izkazana njena ogroženost, v kolikor se med njo in očetom začasno ne bi uredili stiki na način, da se ogroženost prepreči.

15.Sodišče druge stopnje ponovno poudarja, da bodo očetove navedbe, ki presegajo odločitev o začasni odredbi, obravnavane v rednem postopku. Iz vsebine sodnega spisa je razbrati, da želita oba starša svoji hčerki dobro, a konkretne ugotovljene okoliščine; starost deklice ob odločanju in njena močna navezanost na mamo, ki deklico zvečer in ponoči še vedno doji, zahtevajo začasno odločitev, da se stiki izvajajo redno, vendar brez, da deklica pri očetu prespi, ker je le na tak način mogoče preprečiti njeno ogroženost.

16.Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje zaključuje, da pritožbeni očitki niso utemeljeni, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (določba drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1).

17.Ker nasprotni udeleženec (dolžnik) s pritožbo ni uspel nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo pa ni bistveno pripomogel k odločitvi o pritožbi, zato nosi tudi predlagateljica (upnica) sama svoje pritožbene stroške (določbe 154., 155. in 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Up 160/22, z dne 28.9.2023.