Jedro

Z vidika pričakovanja strank zaupanje v sodni sistem pomeni, da bodo prav zato, ker sodniki sodijo po ustavi in zakonu, pri opravljanju njihovega dela pa jih vodijo visoki etični standardi, pri sodišču lahko dosegle varstvo svojih pravic. Očitek v pritožbi, ki implicira, da sodniki uživajo privilegiran položaj v družbi, ki ni v skladu z ustavno opredelitvijo sodstva, ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Kopru je toženca zaradi razžalitve sodišča kaznovalo z denarno kaznijo 100 EUR. Ocenilo je, da zapis v pritožbi, da so „zaradi tako naravnanih sodišč v državi Sloveniji na udaru prav socialno šibki, taki ala Bavčar, Šrot in cela ekipa iz vrst sodnikov pa tožilcev pa ste zaščiteni kot bubreg v loju“, pomeni podcenjujoč in žaljiv odnos do sodišča kot institucije in sodnikov kot izvajalcev sodne oblasti.

2. Zoper ta sklep je toženec vložil pritožbo brez formalno opredelitve pritožbenih razlogov. Predlaga, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je kot državljan Slovenije izrazil svoje kritično mnenje, ki temelji na dejstvih „javnega značaja“. Sodišče je kazen, zaradi katere je toženec socialno ogrožen, izreklo brez predhodnega sojenja in preiskave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravdno sodišče tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku, kaznuje z denarno kaznijo do 1.300 EUR (tretji odstavek 11. člena v zvezi s prvim odstavkom 109. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Denarno kaznovanje je ukrep procesnega vodstva, katerega namen je zagotoviti urejen tek pravdnega postopka in nujno procesno disciplino. Čeprav gre za represivno sredstvo, njegov smisel ni kaznovanje, temveč izvajanje disciplinskih pooblastil. Zavrniti je zato treba toženčev očitek, da bi morala biti v postopku izrekanja kazni izpolnjena procesna jamstva glede kazenskega postopka.

5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je Višje sodišče v Kopru materialnopravno pravilno presodilo in obrazložilo, v čem je žaljivost spornih pritožnikovih navedb. Ugovoru, da navedba v pritožbi z dne 12. 2. 2011, da so „zaradi tako naravnanih sodišč v državi Sloveniji na uradu prav socialno šibki, taki ala Bavčar, Šrot in cela ekipa iz vrst sodnikov pa tožilcev pa ste zaščiteni kot bubreg v loju“, izraža le toženčevo kritično mnenje in da njegov namen ni bil žaliti sodišče, ni mogoče pritrditi. Naloga sodne veje oblasti v pravdnem postopku je varstvo subjektivnih pravic materialnega prava in reševanje sporov. Zanjo so odločilnega pomena zaupanje v sodstvo, njegov ugled in avtoriteta. Z vidika pričakovanja strank zaupanje v sodni sistem pomeni, da bodo prav zato, ker sodniki sodijo po ustavi in zakonu, pri opravljanju njihovega dela pa jih vodijo visoki etični standardi, pri sodišču lahko dosegle varstvo svojih pravic. Očitek v pritožbi, ki implicira, da sodniki uživajo privilegiran položaj v družbi, ki ni v skladu z ustavno opredelitvijo sodstva, ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča. Spričo dejstva, da ni v ničemer stvarno povezan z vsebino pritožbe, je njegov namen izraziti omalovaževanje do sodne veje oblasti.

6. Višina denarne kazni (100 EUR) je na spodnji meji zakonsko določenega minimuma, zato ni v nasprotju z v pritožbi zatrjevanimi dejstvi o toženčevem šibkem socialnem položaju.

7. Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje (druga točka 365. člena ZPP).