Jedro

Sodišče v skladu z določbo 2. odst. 147. člena ZIZ ustavi izvršbo že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer APP obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti. Posledice ustavitve, kadar izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, določa 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da glasi: "Izvršba se ustavi." 2. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 17.740,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 05.04.2000 dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 10.12.1999 s sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi z dne 16.12.1996 v celoti razveljavi in se izvršilni postopek ustavi. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil iz "vseh" pritožbenih razlogov. Navedel je, da njegov predlog z dne 07.04.1999 predstavlja predlog za ustavitev izvršbe na podlagi 147. člena ZIZ in ne predloga za razveljavitev sklepa o izvršbi. S sklepom o izvršbi je bila njegova terjatev pravnomočno ugotovljena. Izvršba na dolžnikov žiro račun pa je bila neuspešna. Vendar bo lahko na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi ponovno predlagal izvršbo ali terjatev prijavil v stečajnem oz. podobnem postopku, zato ima pravni interes, da sklep z dne 16.12.1996 živi. Predlagal je, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in izvršbo ustavi. Pritožba je utemeljena. Sodišče je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet (v nadaljevanju - APP) vročilo sklep o izvršbi dne 25.02.1997. Upnik je po prejemu obvestila, s katerim ga je APP obvestila, da na žiro računu dolžnika več kot leto dni ni priliva sredstev, sodišču dne 08.04.1999 predlagal, da izvršbo v skladu s 147. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ) ustavi. Iz upnikove vloge z dne 08.04.1999 tako ne izhaja, da bi upnik umaknil predlog za izvršbo, zato je napačna odločitev sodišča prve stopnje, ki je glede na določbo 2. odst. 43. člena ZIZ postopek ustavilo in ob tem razveljavilo sklep o izvršbi. Vlogo upnika bi moralo sodišče obravnavati le kot poziv k postopanju po 2. odst. 147. člena ZIZ. Sodišče v skladu z navedeno določbo ustavi izvršbo že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer APP obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti. Posledice ustavitve, kadar izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, pa določa 2. odst. 76. člena ZIZ. Kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi tudi opravljena izvršilna dejanja, če zakon ne določa drugače in v kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe. Sodišče druge stopnje glede na navedeno zaključuje, da so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe po 2. odst. 147. člena ZIZ. Glede na to, da za razveljavitev sklepa o izvršbi ob ustavitvi izvršbe ni podlage v zakonu, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. člena ZIZ spremeniti tako, da sedaj izrek izpodbijanega sklepa glasi tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Odločitev o stroških temelji na 2. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je upniku v skladu z veljavno odvetniško tarifo (v nadaljevanju O.T.) in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) priznalo naslednje potrebne stroške (5. odst. 38. člena ZIZ): za sestavo pritožbe 100 t (4. odst. tar. št. 21 O.T.) kar ob vrednosti točke 87,40 SIT znaša 8.740,00 SIT in za povračilo sodne takse (tar. št. 3/2 ZST) 600 točk, kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 9.000,00 SIT. Skupni znesek odmerjenih stroškov pa je razviden iz izreka tega sklepa.