Jedro

V postopkih po ZPND je standard materialne resnice nižji. Zadostuje, da so zatrjevana dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Na predlog predlagateljice je sodišče prve stopnje 13. 12. 2024 izdalo sklep, s katerim je nasprotnemu udeležencu izreklo ukrepe po ZPND1. Za obdobje 12 mesecev mu je prepovedalo vstopiti v stanovanjsko hišo na naslovu A., se zadrževati v bližini ter bližnji okolici in dvorišču te hiše na razdalji 100 m ter se zadrževati na razdalji 50 m v bližini B., kjer je predlagateljica zaposlena. Hkrati mu je prepovedalo na kakršenkoli način navezovati stike s predlagateljico, vzpostaviti srečanje z njo ter objavljati njene osebne podatke. Naložilo mu je tudi, da predlagateljici v roku 24 ur od prejema sklepa za čas 12 mesecev prepusti v izključno rabo in posest hišo na naslovu A. Ugovoru nasprotnega udeleženca zoper ta sklep je sodišče prve stopnje s sklepom 17. 6. 2025 delno ugodilo, in sicer v delu, ki se nanaša na prepustitev hiše v izključno rabo in posest, ker je ugotovilo, da nasprotni udeleženec v hiši že več let ne biva, sicer pa je njegov ugovor zavrnilo. Pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 17. 6. 2025 je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo2. Predlagateljica je dne 19. 11. 2025 vložila predlog za podaljšanje ukrepov, ki mu je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 12. 2025 ugodilo in izrečene sklepe podaljšalo za 12 mesecev.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) ugovor nasprotnega udeleženca C. C. zoper sklep z dne 11. 12. 2025 zavrnilo in (II) sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti stroške ugovornega postopka, ki jih bo sodišče odmerilo s posebnim sklepom.

3.Zoper sklep se je pravočasno iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožil nasprotni udeleženec in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ugovoru nasprotnega udeleženca v celoti ugodi, predlagateljici pa naloži povračilo stroškov postopka.

4.Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da so podani pogoji za podaljšanje ukrepov po 19. členu ZPND, saj predlagateljica niti s stopnjo verjetnosti ni izkazala obstoja nasilja ali ogroženosti, še manj pa, da bi bili že izrečeni ukrepi neučinkoviti ali kršeni. Izpodbijana odločitev sodišča temelji na selektivni dokazni oceni.

5.Prvotni sklep je nasprotni udeleženec prejel 20. 12. 2024. Dogodki pred tem so bili že predlog obravnavanja, predlog za izrek denarne kazni zaradi kršitve odredbe po prvotnem sklepu je bil zavrnjen. S predloženimi fotografijami predlagateljica izkazuje, da ga nenehno fotografira in izziva, nasprotni udeleženec pa je prepričan, da je dogajanje gotovo tudi posnela. Sodišče odločitev opre na fotografije A157 do A185. Te ne dokazujejo nasilja nasprotnega udeleženca niti njegove interakcije s predlagateljico.

6.Sodišče je tudi v zvezi s trditvami, povezanimi s košnjo trave, udeleženca neenako obravnavalo in pavšalne navedbe predlagateljice neutemeljeno štelo za verjetne, s čimer je kršilo načelo kontradiktornosti ter enakega varstva pravic in neutemeljeno prevalilo dokazno breme na nasprotnega udeleženca. Presojo sodišča je treba glede košnje osvetliti skozi okoliščino, da je nasprotni udeleženec solastnik travnika, pri čemer mu je bilo upravljanje tega dela nepremičnine izrecno poverjeno s sodno odločbo v postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani N 319/2013. Izrečeni ukrepi pa ne posegajo vsebinsko v navedeni sklep. Sodišče brez vsakršne konkretne trditvene podlage, ki bi presegla raven ugibanja in natolcevanja, verjame predlagateljici in brez vsake dokazne podlage sklepa, da naj bi bil nasprotni udeleženec seznanjen s pogovori predlagateljice glede košnje trave, čeprav ni izkazan noben način pridobivanja teh informacij. Sodišče brez konkretizacije vsebine implicitno sprejema možnost nekakšnega nedoločenega nadzora nad predlagateljico s strani nasprotnega udeleženca. MMS sporočil, ki jih je predložil nasprotni udeleženec, ne obravnava v njihovi dokazni funkciji. Sporočila potrjujejo obstoj pogodbenega vzdrževalnega odnosa in izvedbo košnje. Nikakor pa niso indic nadzora nad nepremičnino/predlagateljico ali celo element šikaniranja predlagateljice.

7.Tudi če bi hipotetično držalo, da bi nasprotni udeleženec ali kdo drug po njegovem navodilu vklopil ogrevanje, takšno ravnanje samo po sebi ne dosega pravnega standarda nasilja po ZPND. Nasprotni udeleženec zavrača, da bi sam ali z navodilom tretji osebi kakorkoli posegal v peč centralne kurjave in graja drugačno presojo sodišča kot dejansko zmotno ter brez podlage v izvedenih dokazih. Iz slikovnega dokaznega gradiva predlagateljice ne izhaja niti to, da bi peč delovala, črpalka pa ne. Pregrevanje in možnost požara pa je strokovno vprašanje. Ekonomsko nasilje oziroma šikaniranje preko vpliva na pogoje bivanja in stroške zato ostaja na ravni nedoločenih in dokazno nepodprtih sklepov. Ravnanje lahko po svoji naravi kvečjemu predstavlja tehnično ali upravljavsko vprašanje v zvezi z nepremičnino, vzročna zveza med domnevnim ravnanjem in zatrjevanjem pregrevanjem ali povečanimi stroški pa ne more prestati pritožbenega preizkusa, ker nedopustno nadomešča dokaz z domnevo, kar je v nasprotju z zahtevami obrazložene sodne odločbe ter načelom kontradiktornosti iz 22. člena Ustave RS in 6. člena EKČP3.

8.Predlagateljica tudi ni navedla, kdo naj bi bila oseba, ki naj bi ji nasprotni udeleženec posredoval sporne informacije in zato ni mogoče presoditi niti resničnosti zatrjevanega dogodka niti njegove pravne relevantnosti. Za zaključek, da gre kršitev prepovedi raznašanja osebnih podatkov ali osebnih zadev v smislu ZPND, bi moralo biti dokazano najmanj, katere konkretne informacije naj bi bile razkrite, ali so bile te informacije zasebne narave, ali so bile neresnične, žaljive ali ponižujoče ter ali so bile izrečene z namenom posega v dostojanstvo oziroma osebnostne pravice predlagateljice.

9.Sodišče prve stopnje je prezrlo, da predlagateljica v bistvenem opira predlog na stare dogodke in dolgoletne premoženjske spore med udeležencema ter institut ZPND uporablja kot sredstvo za izključitev nasprotnega udeleženca iz uporabe skupnega premoženja. V obravnavanem primeru ni izkazano nobeno akutno nasilje niti ogroženost. Izrečeni ukrep pa predstavlja nesorazmeren poseg v pravice nasprotnega udeleženca do zasebne lastnine, svobode gibanja in opravljanja dejavnosti, pri čemer sodišče ni opravilo ustrezne in individualne sorazmerne presoje.

10.Izpodbijani sklep temelji na dokazni oceni, ki ne dosega niti standarda verjetnosti, saj je sodišče pri dokazni oceni večkrat uporabilo standard "izkustvene logike" na način, ki dejansko nadomešča dokazni standard verjetnosti z domnevanjem. To je zlasti razvidno pri sklepanju o domnevnem vdoru v ogrevalni sistem ter pri sprejemanju zaključkov o domnevnem ravnanjih nasprotnega udeleženca brez nasprotnih dokazov.

11.Prepoved približevanja v obsegu, ki dejansko zajema tudi dostop do lastnega premoženja, poslovnih prostorov in širšega življenjskega okolja, pomeni poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, pravico do svobode gibanja iz 32. člena Ustave RS ter pravico do mirnega uživanja premoženja po 1. členu protokola številka 1 k EKČP. V skladu s sodno prakso (sklep IV Cp 1932/2024) je sodišče pri presoji ugovora dolžno poskrbeti, da ne bi bilo neutemeljeno in nesorazmerno poseženo v ustavne pravice nasprotnega udeleženca. Za podaljšanje ukrepov po ZPND morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, to je povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo in druga osebno in druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND), izkazano pa mora biti tudi, da izrečeni ukrepi niso zalegli (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 915/2018 dne 9. 5. 2008). Sodišče prve stopnje spregledalo, da je predlagateljica navedla, da izrečeni ukrepi iz decembra 2024 dejansko zaležejo, kar je ponovila tudi, ko je bila zaslišana.

12.Tudi če bi sodišče presodilo, da je izrečeni ukrep utemeljen, je ta po obsegu in trajanju očitno nesorazmeren, ker prekomerno posega v pravice nasprotnega udeleženca in mu povzroča dejansko škodo, saj mu onemogoča izvajanje dejavnosti ter bivanje v stanovanju, izražanje ter sodelovanje v sodnih postopkih ter mu prekomerno omejuje svobodo gibanja in govora.

13.Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlagala, da se jo zavrne ter priglasila stroške pritožbenega postopka.

14.Pritožba ni utemeljena.

15.Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da ugovor nasprotnega udeleženca ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku prepričljivo ugotovilo, katera zatrjevana odločilna dejstva šteje za bolj verjetna. Odločilo je po svojem prepričanju in na podlagi celostne dokazne ocene. Okoliščina, da sodišče prve stopnje dokazov ne razlaga tako kot nasprotni udeleženec in jih oceni drugače, ne pomeni selektivne dokazne ocene. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, da so pogoji za podaljšanje ukrepov za čas 12 mesecev podani in je ugovor nasprotnega udeleženca neutemeljen, je v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene - je vestna, skrbna, analitično sintetična4 in v celoti prepriča.

16.Zmotno je prikazovanje pritožbe, da pogojev za podaljšanje ukrepov ni, ker niso podani enaki razlogi kot za njihov izrek. S sklepom V N 1775/2024 z dne 13. 12. 2024 je sodišče prve stopnje izreklo ukrepe zaradi psihičnega in ekonomskega nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Psihično nasilje nasprotnega udeleženca je prepoznalo iz objavljanja in raznašanja osebnih podatkov predlagateljice in žaljivk, namenjenih telesu in osebi predlagateljice, ki je v zadnje pol leta preraščalo tudi v resne grožnje z napadom na življenje in fizično nasilje. Ekonomsko nasilje nasprotnega udeleženca pa je prepoznalo v neupravičenem omejevanju predlagateljice z upravljanjem premoženja. Podaljšanje ukrepa je sodišče prve stopnje prav tako izreklo zaradi psihičnega in ekonomskega nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico.

17.Izrečeni ukrepi niso v celoti zalegli in se zato ni mogoče strinjati s pritožbo, da so bili učinkoviti. Nasprotni udeleženec z nasiljem v celoti ni prenehal, predlagateljice ne pusti v miru, predlagateljica se še vedno boji za lastno varnost. Izpovedala je, da gre le za fizični mir, sicer pa je ves čas trenje in dogodki, ki jo vznemirjajo ter jo je strah, kaj bo5.

18.Izpodbijana odločitev tudi ne temelji na starih in že presojanih dogodkih. Nasprotni udeleženec tu meri na dogodke v decembru 2024. Dogodki so se res zgodili pred vročitvijo prvotnega sklepa, ki ga je nasprotni udeleženec prejel 20. 12. 2024, presojani pa so bili le v luči kršitve izrečenih ukrepov, s katerimi pa nasprotni udeleženec takrat še ni bil seznanjen in je bil zato predlog za kaznovanje zavrnjen6. Glede trditve, da nasprotni udeleženec nadaljuje z nasiljem, pa so brez dvoma relevantni. Predložene fotografije, na katerih se vidi nasprotnega udeleženca, ki stoji ob oknu avtomobila in govori osebi, ki se nahaja v avtomobilu (A179 do A181), stoji na uvozu v garažo (A178) in kaže sredinec (A183), trditev nasprotnega udeleženca, da se je pogovarjal po telefonu, ne potrjujejo, predvsem pa bolj verjetno kažejo na to, da je bil v interakciji s predlagateljico.

19.Sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca ni neenako obravnavalo in mu ni naložilo prekomernega dokaznega bremena, kot neutemeljeno vztraja v pritožbi. Dokazno breme je dolžnost stranke, da dokaže resničnost dejstev, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek. V postopkih po ZPND je standard materialne resnice nižji. Zadostuje, da so zatrjevana dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. V obravnavanem primeru se je zanesljivo izkazalo, da so trditve predlagateljice bolj verjetne od ugovornih trditev nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje od nasprotnega udeleženca tudi ni zahtevalo nerazumno visokega ali praktično nedosegljivega standarda dokazovanja. Zatrjevane možnosti nekakšnega nedoločenega nadzora nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, kot prikazuje pritožba, ni sprejelo. Z ustrezno oceno trditev in dokazov, tudi MMS sporočil, ki jih je predložil nasprotni udeleženec7, je ugotovilo, da bi bilo (pre)veliko naključje, da bi nasprotni udeleženec poslal na košnjo trave tretjo osebo prav takrat, ko se je to namenila storiti predlagateljica, in to (več krat) predhodno po telefonu povedala svojemu partnerju. Ta je predlagjičine trditve zaslišan tudi potrdil. Nasprotnemu udeležencu, ki trdi, da ima pravico vzdrževati (kositi) zemljišče na podlagi sklepa N 319/2023 in je zato po prepovedi prepovedi približevanja, kot trdi, sklenil pogodbo o vzdrževanju zemljišča z zunanjim izvajalcem, pogodbe pa ni predloži, pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno pripisalo negativne posledice, česar lastništvo travnika ne spremeni. Prikazovanje pritožbe, da je sodišče prve stopnje dokazno breme neutemeljeno prevalilo na nasprotnega udeleženca in s tem kršilo načela kontradiktornosti ter enakega varstva pravic, zato ni utemeljeno.

20.Nasprotni udeleženec v pritožbi zmotno prikazuje, da morebitni vklop ogrevanja ne dosega ustrezne stopnje nasilja in lahko po svoji naravi kvečjemu predstavlja tehnično ali upravljavsko vprašanje v zvezi z nepremičnino. Ogrevanje brez potrebe pomeni povzročanje neutemeljenih stroškov. Splošno znano je tudi, da visoko oziroma prekomerno ogrevanje lahko pomeni nevarnost za poškodbe na ogrevalnem sistemu ali celo za požar in ne gre za strokovno vprašanje. Glede na to, da je predlagateljica izkazala, da je nasprotni udeleženec v preteklosti že prižigal izklopljeno peč (A11), v času kurilne sezone izklapljal ogrevanje (A27, A32, A57, A150) ter poškodoval napeljavo na centralnem ogrevanju (A24, A25), pa tudi ugašal elektriko (A304) in internet (A57) ter predlagateljici že grozil s smrtjo in požigom nepremičnin (A28, A55), pa nasprotni udeleženec sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očita, da je ugovor v tem delu zavrnilo na podlagi "izkustvene logike". Glede na takšne okoliščine pa je tudi zelo verjetno, da je predlagateljica, kot trdi, v strahu redno pregledovala ogrevalni sistem, sicer pa skrbela za ekonomično in varno ogrevanje.

1.V skladu s petim odstavkom 3. člena ZPND so psihično nasilje ravnanja in tudi razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Sodišče prve stopnje je s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da nasprotni udeleženec nadaljuje z razširjanjem informacij iz zasebnega življenja predlagateljice ter o njej govori s sovraštvom. Na to je sklepalo na osnovi prepričljivega opisa predlagateljice, da ji je znanka povedala, da nasprotni udeleženec naokrog razlaga njene osebne stvari, se norčuje iz nje in tretje osebe seznanja z vsebino njenih zasebnih pogovorov, kar počne s takim sovraštvom, da se je znanka zanjo zbala. Že v predlogu za podaljšanje ukrepov je predlagateljica navedla, da je bila znanka v hudem šoku, in ker se nasprotnega udeleženca boji, tudi zaslišana v postopku ne želi biti. Nasprotni udeleženec je ugovorno trditev, da ni raznašal informacij o predlagateljici gradil na dejstvu, da se predlagateljica v svojih povsem pavšalnih navedbah sklicuje na znanko, ki je ne poimenuje, informacij pa ne konkretizira. Sodišče prve stopnje ugovoru utemeljeno ni sledilo, ker je ob zaslišanju nasprotnega udeleženca ugotovilo, da je ta takoj pomislil na konkretne osebe oziroma osebo. Informacije pa so tudi opredeljene in povsem ustrezajo predhodno ugotovljenemu vzorcu obnašanja nasprotnega udeleženca (15. točka obrazložitve sklepa z dne 13. 12. 2024). Poleg tega, da je znanki povedal, da je "prasica" na sodišču dosegla, da ne more priti na A. ter, da ji bo vse "sfukal" in poskrbel, da bo vse izgubila, je izjavil tudi, da je predlagateljica slaba mati in nikomur nič ne da. To je nasprotni udeleženec pisal tudi preteklosti v sporočilih (A60, A62), ki jih je puščal na različnih mestih, dostopnih tudi najemnikom.

2.Ukrepi, ki jih je izreklo sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu, niso nesorazmerni. Dogodki v decembru 2024, okoliščine v zvezi s košnjo trave, vklopom gretja in raznašanjem informacij v povezavi z intenziteto, trajanjem in vrsto nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico v preteklosti, njen strah za zdravje in življenje ter oceno možnosti ponovitve nasilja v prihodnosti tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo podaljšanje izrečenih ukrepov. Sodišče prve stopnje je ugovorne navedbe o nesorazmernosti utemeljeno zavrnilo. Nasprotni udeleženec ni izkazal, da bi mu ukrepi povzročili znatno materialno škodo, ker je moral organizirati drugače poslovno dejavnost družbe, s tem, da sta udeleženca izpovedala, da nasprotni udeleženec dostopa do objekta, kjer ima skladišče/delavnico preko tretjih oseb, ki so zaposleni v njegovi družbi. V hiši pa nasprotni udeleženec tudi že več let ne biva. Sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da je primarni cilj določitve ukrepov po ZPND zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Izrečeni ukrepi pa tudi po oceni pritožbenega sodišča nasprotnemu udeležencu ne preprečujejo, da bi se srečeval s sosedi.

3.Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP8 v zvezi s 42. členom ZNP-19 in 22.a členom ZPND) pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje ni našlo relevantnih napak, ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND ).

4.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 22.a členu ZPND. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka, enako predlagateljica, ki z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k rešitvi zadeve.