Jedro

Določba 1. odstavka 36. člena ZBPP omogoča takojšnjo odobritev brezplačne pravne pomoči za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če tega dejanja ne bi opravil, kar bi imelo za posledico izgubo pravice opraviti to dejanje. Pristojni organ pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči preveri naknadno, na podlagi dokazil, ki jih je prosilec dolžan predložiti takoj, ko mu je brezplačna pravna pomoč odobrena ali najkasneje v 8 dneh po odobritvi.

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ali prispevek k oskrbi v domu upokojencev niso določeni kot zakonska izjema v 1. odst. 27. čl. ZSV za priznanje brezplačne pravne pomoči, zato se ne morejo upoštevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugotovila, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ob izdaji odločbe št. Bpp 502/2010 z dne 14. 7. 2010, s katero mu je bila odobrena nujna brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. P 198/2007 z dne 6. 7. 2007 ter za sestavo ugovora zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. P 198/2007 z dne 6. 7. 2010 (1. točka). V 2. točki je odločila, da je tožnik dolžan vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 871,74 EUR.

Tožena stranka ugotavlja, da ima tožnik prijavljeno gospodinjstvo na naslovu ..., v gospodinjstvu živi sam, začasno prebivališče pa ima v Domu upokojencev. Šteje se za samsko osebo. Po opravljenih poizvedbah pri pristojnih organih je ugotovila, da je tožnik upokojen, njegova mesečna pokojnina znaša 444,40 EUR, v letu 2010 pa je prejel tudi 223,55 EUR letnega dodatka, kar znaša 18,63 EUR na mesec. Na podlagi navedenega ugotavlja, da ima tožnik mesečno pokojnino v višini 463,11 EUR. Povprečni mesečni dohodek tožnika je ugotavljala na podlagi 12. in 13. člena ZBPP ter ugotovila, da znaša minimalni dohodek 226,80 EUR, dvakratnik torej 453,60 EUR. Tako tožnik presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka in ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na podlagi 4. odstavka 36. člena ZBPP je tožnik neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč zato dolžan vrniti. Iz naslova brezplačne pravne pomoči tožniku je bilo na podlagi sklepa z dne 16. 8. 2010 izvršeno plačilu odvetniku A.A. v višini 881,74 EUR. Ta znesek je zato tožnik dolžan vrniti. Tožena stranka še navaja, da lahko skladno s 43. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) prejemnik neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči poda pri službi za brezplačno pravno pomoč predlog za obročno vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Na podlagi predloga se sklene pisni dogovor o načinu vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Tožnik meni, da ni pravilna odločitev tožene stranke, da ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaradi česar mora posledično prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti. Zaradi težkega zdravstvenega stanja po prestani kapi se ni zmožen preživljati sam, zato živi v Domu upokojencev in oskrbovancev, za kar mora mesečno plačevati oskrbnino, sam mora prispevati 396,42 EUR. Prejema le pokojnino v višini 421,15 EUR, saj preko ZPIZ plačuje tudi zdravstveno zavarovanje. Prepričan je, da bi sodišče moralo upoštevati, da mesečno prejema le 421,15 EUR + 18,63 EUR, kar znaša 439,78 EUR, zato ne presega dvakratnika minimalnega dohodka. V kolikor pa se od tega odšteje še 396,42 EUR, mu mesečno ostane le 43,36 EUR dohodka. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prosi tudi za taksno oprostitev.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločba tožene stranke, s katero je med drugim odločila, da mora tožnik v roku 30 dni vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 881,74 EUR. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna. Razlogi, ki jih navaja so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbah ZBPP, na katere se tožena stranka pravilno sklicuje.

Tožena stranka je na podlagi 4. odstavka 36. člena ZBPP preverila, ali so bili izpolnjeni pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči tožniku. Brezplačna pravna pomoč je bila tožniku odobrena z odločbo tožene stranke z dne 14. 7. 2010, na podlagi 1. odstavka 36. člena ZBPP - nujna brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. P 198/2007 z dne 6. 7. 2010 ter za sestavo ugovora zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. P 198/2007 z dne 6. 7. 2010. Določba 1. odstavka 36. člena ZBPP omogoča takojšnjo odobritev brezplačne pravne pomoči za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če tega dejanja ne bi opravil, kar bi imelo za posledico izgubo pravice opraviti to dejanje. Vendar to še ne pomeni, da prosilcu v primeru, ko mu je odobrena nujna brezplačna pravna pomoč, ni treba dokazati, da izpolnjuje z zakonom določene pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči. Le da jih, drugače kot pri redni brezplačni pravni pomoči, ko pristojni organ pogoje preveri že pred odločitvijo na podlagi predloženih dokazil, ki jih je prosilec dolžan priložiti prošnji, preveri naknadno, na podlagi dokazil, ki jih je prosilec dolžan predložiti takoj, ko mu je brezplačna pravna pomoč odobrena ali najkasneje v 8 dneh po odobritvi (3. odstavek 36. člena ZBPP).

Tožena stranka je povprečni mesečni dohodek tožnika ugotavljala na podlagi 12. in 13. člena ZBPP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnikov povprečni mesečni dohodek v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje znašal 463,11 EUR. Na podlagi tako ugotovljene višine tožnikovega povprečnega mesečnega dohodka je pravilno ugotovila tudi, da je tožnikov povprečni mesečni dohodek presegel dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 453,60 EUR.

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka upoštevati, da biva v domu upokojencev, za kar prispeva sam 394,42 EUR, poleg tega pa plačuje tudi prostovoljno zdravstvenega zavarovanje. Na podlagi 2. odstavka 27. a člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) se pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi prejemki in dohodki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno zavarovanje. ZSV pa v 1. odstavku 27. člena določa, da se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini, razen: - dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč - otroškega dodatka, - dodatka za nego otroka, - pomoči za opremo novorojenca, - stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom, - štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje ali izobraževanje, - sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče, - denarne socialne pomoči po tem zakonu in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti. Na podlagi navedenega določila je tako razvidno, da prostovoljno zdravstveno zavarovanje ali prispevek k oskrbi v domu upokojencev niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči. Zato se ne morejo upoštevati.

Sodišče o predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo, ker se na podlagi 4. odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.