Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica se je dne 3. 6. 2002 poškodovala v prometni nesreči, ki jo je povzročila toženkina zavarovanka. Pri tem je utrpela zdrobljen zlom leve petnice, zaradi česar ji je bilo pravnomočno prisojeno zadoščenje v višini 31.505,59 EUR (prej 7,550.000,00 SIT), od tega 9.597,73 EUR (prej 2,300.000,00 SIT) za telesne bolečine, 1.460,52 EUR (prej 350.000,00 SIT) za strah in 20.447,33 EUR (prej 4,900.000,00 SIT) za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, medtem ko je bil v presežku tožničin zahtevek za plačilo odškodnine zavrnjen.

Navedbe revidentke 2. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo. Za vsako od ugotovljenih oblik nepremoženjske škode bi ji morale biti po njenem mnenju priznane odškodnine v višini posamično zahtevanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Ponovno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki po njenem mnenju upravičujejo odškodnino v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali. Pri tem opozarja na primer Vrhovnega sodišča RS II Ips 466/96. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe, to je ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine.

3. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni utemeljena.

5. V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnica utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njenem mnenju opravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovankinega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnin za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pravilno upoštevano.(1) Primer Vrhovnega sodišča RS II Ips 466/96, na katerega se sklicuje revidentka, s konkretno zadevo ni primerljiv, saj se obseg poškodb, intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki jih je utrpela oškodovanka, bistveno razlikujejo od tožničinih, poleg tega pa prisojeni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo vsebuje tudi odškodnino za skaženost. 6. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi predlagano povrnitev revizijskih stroškov.

.Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 372/2001, II Ips 44/2000, II Ips 197/99, II Ips 517/96, II Ips 777/2005, II Ips 263/96 in II Ips 510/2005.