Jedro

V kolikor prosilec prejema pokojnino, ki presega dvakratnik zneska minimalnega dohodka, vendar zaradi sodnih prepovedi dejansko prejema manj, tega ni mogoče upoštevati, saj se sodne prepovedi pri ugotavljanju lastnega dohodka glede na določbe ZBPP in ZSV ne morejo upoštevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper sklepa Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. I U 724/2009-20 z dne 10. 5. 2010 in opr. št. I U 578/2010-9 z dne 10. 5. 2010. Zavrnila je tudi prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zadevi, ki se pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije v Ljubljani vodi pod opr. št. I U 578/2010. Tožena stranka je glede na sklicevanje tožnika, da nima procesne sposobnosti, vpogledala v spis opr. št. Bpp 210/2009 ter v vpisnik Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 22/2009, iz katerega izhaja, da do dneva izdaje te odločbe postopek odvzema poslovne sposobnosti tožniku še ni pravnomočno končan. Glede predloženega izvedenskega mnenja primarija A.A. (z dne 5. 3. 2010) je ugotovila, da je bilo to mnenje izdelano v kazenski zadevi, ki se pred Okrajnim sodiščem v Domžalah vodi pod opr. št. K 216/2003, zaradi presoje morebitne neprištevnosti tožnika v času storitve kaznivega dejanja.

Tožena stranka je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka vpogledala v izreku navedena spisa Upravnega sodišča RS ter iz njiju pridobila izpodbijana sklepa, iz spisa opr. št. I U 170/2009 je pridobila ugovor z dne 18. 3. 2010, izjavo o premoženjskem stanju ZST-1 z dne 30. 5. 2010, odločbo Centra za socialno delo Domžale z dne 25. 2. 2010, izvedensko mnenje prim. A.A., obvestila ZPIZ o prejemkih tožnika za obdobje avgust 2009 do februar 2010, izvid zdravniškega pregleda z dne 13. 9. 2006, izvid specialističnega pregleda z dne 9. 3. 2010, plačilne naloge tukajšnjega sodišča za plačilo sodne takse ter sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana z dne 3. 9. 2009. Iz spisa opr. št. Bpp 61/2010 je pridobila podatke ZPIZ o prejemkih tožnika za meseca marec in april 2010. Tožnik je sicer zaprosil za nujno brezplačno pravno pomoč, vendar tožena stranka meni, da določba 1. odstavka 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04 s spremembami), ki to obliko brezplačne pravne pomoči ureja, toženi stranki v ničemer ne preprečuje, da se tudi v postopku dodelitve nujne brezplačne pravne pomoči ne opredeli do podatkov, ki so ji na voljo v času odločanja in ji omogočajo ugotavljanje finančnega položaja prosilca in drugih pogojev, določenih s tem zakonom. Tožena stranka je zato o prošnji odločala kot o redni brezplačni pravni pomoči. V postopku je ugotovila, da se tožnik na podlagi 23. člena ZBPP šteje za samsko osebo, iz listin v spisu pa je razvidno, da ima prejemke iz naslova pokojnine v višini 818,92 EUR mesečno. Mesečni dohodek prosilca tako presega znesek, določen v ZBPP v zvezi z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV) kot cenzus za izpolnjevanje finančnega pogoja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (453,60 EUR). Tožnik tako presega finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj njegov mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej 453,60 EUR. Zato tožnikova prošnja glede na 2. odstavek 13. člena ZBPP ni neutemeljena. Tožena stranka še pojasnjuje, da se administrativne sodne prepovedi ter številni izvršilni postopki, ki tečejo zoper tožnika, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne morejo upoštevati.

Tožena stranka je tudi ocenila, da niso izpolnjeni zakonski pogoji, ki so določeni v 22. členu ZBPP, za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Iz opisanih razlogov je tožena stranka tožbo tožnika na podlagi 2. točke 2. odstavka 37. člena ZBPP zavrnila.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Meni, da je odločitev tožene stranke pristranska in ne temelji na pravilni uporabi materialnih predpisov in Ustave Republike Slovenije. S takšno odločitvijo so mu tudi kratene človekove pravice do pravne in socialne varnosti ter dostopnosti do Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Meni, da se mu že leta dogajajo krivice tako s strani organov za dodelitev brezplačne pravne pomoči kakor tudi sodišč. Zato podaja tudi predlog za izločitev naslovnega sodišča, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in argumentih za svojo odločitev ter predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in 1. odstavka 30.a člena ZSV. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka v postopku pravilno ugotovila, da tožnik prejema mesečno 818,92 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pravilno je ugotovila, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV 226,80 EUR, dvakratnik torej 453,60 EUR. Zato je pravilno uporabila določbo 13. člena ZBPP, ko je odločila, da se tožniku brezplačna pravna pomoč na podlagi te določbe ne odobri.

Tožnik ne ugovarja ugotovitvi tožene stranke, da mu je odmerjena pokojnina v višini 818,92 EUR, zmotno pa meni, da bi morala tožena stranka upoštevati administrativne prepovedi pri odločanju o njegovi prošnji. Tožena stranka je pravilno pojasnila, da se administrativne in sodne prepovedi pri ugotavljanju lastnega dohodka glede na določbe ZBPP in določbe ZSV ne morejo upoštevati. Tudi dejstvo, da je tožnik prejel enkratno socialno pomoč še ne pomeni, da izpolnjuje pogoje iz 12. člena ZBPP za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči. Poleg tega se dodeljena socialna pomoč ne nanaša na obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje.

Pogoji za odobritev izjemne brezplačne pravne pomoči so določeni v 22. členu ZBPP. Izjemna brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz iz 2. odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnih dohodkov, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno presodila, da tožnik pogojev za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči ni z ničemer izkazal. Tožnik je zatrjeval slabo psihično zdravstveno stanje, ni pa predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da so mu zaradi zdravstvenih razlogov nastali stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje in so potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali njegove druge oblike telesne ali duševne motnje (3. odstavek 22. člena ZBPP).

Tožnik tudi zmotno meni, da izpolnjuje pogoje za nujno brezplačno pravno pomoč. Nujna brezplačna pravna pomoč se na podlagi 1. odstavka 36. člena ZBPP dodeli, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Brezplačna pravna pomoč se prosilcu v takem primeru dodeli ne glede na določbe Zakona o pogojih in postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči pa je potrebno izkazati naknadno in v primeru, da le-ti niso izpolnjeni, se uporabijo določbe Zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. V obravnavani zadevi je bilo na podlagi podatkov, s katerimi je tožena stranka razpolagala, pravilno ugotovljeno, da tožnik glede na višino dohodkov, ki jih prejema, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na tako ugotovljeno stanje bi moral tožnik v primeru dodelitve nujne brezplačne pravne pomoči to brezplačno pravno pomoč vrniti, kar bi še dodatno poslabšalo njegovo zatrjevano slabo finančno stanje.

Na preostale tožbene navedbe sodišče ne bo odgovarjalo, ker se ne nanašajo na pravno in dejansko podlago izpodbijane odločbe.

Tožnik je v tožbi tudi predlagal izločitev Upravnega sodišča Republike Slovenije kot državnega organa. Izločitev sodišča Zakon o pravdnem postopku, ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06), za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporablja, ne pozna. Predlog tožnika bi bilo po vsebini mogoče šteti za nepopolni predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 62. člena Zakona o pravdnem postopku, vendar drugega stvarno pristojnega sodišča za reševanje upravnih sporov s področja brezplačne pravne pomoči po veljavni zakonodaji Republike Slovenije ni. Glede na navedeno je sodišče o tožbi tožnika odločalo kot stvarno pristojno sodišče. Sodišče tudi ni sledilo predlogu, naj se zadeva odstopi v reševanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, ker za takšno postopanje ni podlage v zakonu.

Iz opisanih razlogov je sodišče tožbo tožnika na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.