Jedro

Sodnik, ki je zaslišal obdolženca v predkazenskem postopku in proti obdolženemu odredil pripor, ne sme sodelovati v senatu, ki ob vložitvi obtožbe v isti zadevi podaljša pripor do konca glavne obravnave. Sodelovanje tega sodnika v navedenem senatu pomeni bistveno kršitev določil kazenskega postopka po 2. tč. I. odst. 371. čl. ZKP.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega F. K. se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter v r n e zadevo v novo odločanje.

Obrazložitev

Z navedenim sklepom je izvenrazpravni senat prvostopnega sodišča, na podlagi določb člena 272/II Zakona o kazenskem postopku, ob vložitvi obtožbe proti obdolženemu F. K. podaljšal pripor do konca glavne obravnave in sicer, zaradi pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po členu 201/I točka 3 ZKP. Proti takšnemu sklepu sta se pritožila obdolženec in njegov zagovornik. Oba oporekata obstoju utemeljenega suma, grajata pa tudi obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Obdolženčev zagovornik uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb Zakona o kazenskem postopku po členu 371/I točka 2. Oba predlagata odpravo pripora. Pritožba obdolženčevega zagovornika je utemeljena. Na listovni številki 32 spisa je zapisnik o zaslišanju obdolženca, ki je bil priveden k dežurnemu preiskovalnemu sodniku. Iz zapisnika izhaja, da je obdolženca dne 16. 3. 2000 zaslišal sodnik M.J.. Tudi iz uvoda sklepa, ki se sedaj pritožbeno izpodbija, je razvidno, da je v Ks senatu, ki je proti obdolženemu podaljšal pripor, sodeloval sodnik M. J.. Določilo IV. odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku določa, da ne sme opravljati sodniške dolžnosti sodnik, ki je v isti zadevi opravljal preiskovalna dejanja. Prav to v izpodbijanemu sklepu očita obdolženčev zagovornik, ki ima prav, ko trdi, da je s tem sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po čl. 371/I točka 2 Zakona o kazenskem postopku. Takšna kršitev ima za posledico razveljavitev sklepa. Glede na obstoj omenjene kršitve se pritožbeno sodišče ni smelo spuščati v vprašanje obstoja utemeljenega suma, niti pripornega razloga in bo to lahko storilo v primeru pritožbe šele po tem, ko bo sklep o ponovnem odločanju izdal ustrezno sestavljeni izvenrazpravni senat.