Jedro

Ne povsem točna geografska opredelitev lege dvorišča (kot jugovzhodne, čeprav gre prej za vzhod), na katerem je sodišče odredilo odstranitev ovir, v sodno odločbo ni vnesla pomenske vrzeli, kakršno vidi toženka. Dovolj jasno je, kaj mora toženka storiti. Odstraniti mora (vse) betonske stebričke in med njimi nameščene verige z dvorišča na delu parcele, ki je sicer opredeljen kot jugovzhodni, tako da bo omogočena neovirana uporaba tega dela parcele za dostop in dovoz z vozili do drugih, točno določenih parcel. Da bi bilo na parceli več dvorišč, kaj šele takšnih s stebrički, ki ovirajo uporabo natančno določnih drugih parcel, toženka ne trdi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti 224,40 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče je z izpodbijanim sklepom toženki naložilo, naj z dvorišča na jugovzhodni strani določene parcele odstrani polkrožne betonske stebričke in verige med njimi ter tako omogoči neovirano uporabo tega dela parcele tožnicama, njenim uporabnikom in najemnikom za dostop in dovoz z vozili do drugih določenih parcel. Še za prihodnje je prepovedalo toženki podobna motilna ravnanja na istem dvorišču. Toženko je zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da betonski stebrički, ki jih je toženka postavila vzdolž dvorišča na obeh straneh, bistveno ovirajo dotlej utečene dostave, raztovarjanje in parkiranje.

2.Zoper sklep se pritožuje toženka. Po njenem je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, narobe uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo pravila pravdnega postopka. Obrazložitev sklepa v 25. točki (da je postavitev sedmih stebričkov protipravno motilno ravnanje) naj bi bila v nasprotju s 26. točko obrazložitve (v kateri je ponovljen izrek), izrek v nasprotju z obrazložitvijo in nejasen, celoten sklep pa zato ni izvršljiv. Vse to zaradi tega, ker del parcele, na katerem je vseh sedem stebričkov, ni na jugovzhodni strani, ampak prej zajema njen celotni vzhodni del. Tako "teoretično lahko zajema" zgolj stebričke na desni strani dvorišča in še te le delno - tiste, ki so na jugovzhodni strani dvorišča. Hkrati pa po oceni toženke obrazložitev implicira, da je treba odstraniti vse stebričke. Narobe se ji tudi zdi, ker sodišče ni preizkušalo, kateri izmed postavljenih stebričkov pomeni le neznatno spremembo posestnega stanja (in ali bi bilo torej posestnemu varstvu zadoščeno že z odstranitvijo le dela stebričkov). Zato manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih "ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju". Hkrati pojasnjuje, zakaj iz izpovedi prič (o tem, kje so bila parkirana vozila) in nekaterih ugotovitev sodišča (o tem, da zaradi pozicije pesjaka in vozičkov ni bilo mogoče parkiranje tik ob zelenem zidu) izhaja sklep, da stebrički ob zelenem zidu ne motijo posesti znatno oziroma bistveno. Navaja, da se tudi po postavitvi stebričkov dobava odvija normalno in da se da dobave časovno uskladiti tako, da ne potekajo hkrati. Toženka meni, da sodišče samo nima zadostnega znanja za ugotavljanje, kako široki morajo biti prehodi za "normalno izvrševanje dosedanje uporabe" zadevne parcele. Ker je toženkin predlog za dokazovanje tega dejstva z izvedencem zavrnilo, je kršilo njeno pravico dokazovanja. Ker je ugotavljalo motenje parkiranja ob zidu, pa naj bi sodišče preseglo tožbeni zahtevek. Toženka v 22. točki obrazložitve vidi tudi nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin, kajti fotografije po njeno v nasprotju z zapisom sodišča kažejo položaj, ko so bili avtomobili sočasno parkirani na desni in levi strani parcele. Po mnenju natančnega mirnega posestnega stanja ni mogoče ugotoviti, glede na to, da sta A. A. in B. B. večkrat opozarjala uporabnike na nedovoljeno parkiranje.

3.Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ne povsem točna geografska opredelitev lege dvorišča (kot jugovzhodne, čeprav gre prej za vzhod), na katerem je sodišče odredilo odstranitev ovir, v sodno odločbo ni vnesla pomenske vrzeli, kakršno vidi toženka. Dovolj jasno je, kaj mora toženka storiti. Odstraniti mora (vse) betonske stebričke in med njimi nameščene verige z dvorišča na delu parcele 363/1, k. o. ..., ki je sicer opredeljen kot jugovzhodni, tako da bo omogočena neovirana uporaba tega dela parcele za dostop in dovoz z vozili do drugih, točno določenih parcel. Da bi bilo na parceli 363/1 več dvorišč, kaj šele takšnih s stebrički, ki ovirajo uporabo natančno določnih drugih parcel, toženka ne trdi. V izpodbijanem sklepu torej ni niti nejasnosti niti protislovij.

6.Prvostopenjsko sodišče se je zanesljivo prepričalo, da sedem polkrožnih stebričkov, postavljenih vzdolž obeh strani dvorišča in medsebojno povezanih z verigo, znatno zmanjšuje površino, ki so jo tožniki do samovoljne motnje (neposredno in posredno) uporabljali za: dovoz (do stanovanja in poslovnih prostorov, med njimi gostinskega lokala s kuhinjo), dostavo in pretovarjanje blaga (med drugim v skladiščne prostore in kuhinjo ter od tam, tudi za catering) ter s tem povezano kratkotrajno parkiranje vozil (ki je potekalo na obeh vzdolžnih robovih dvorišča, čeprav na enem ne tik do zidu, ob sočasnih dostavah sta lahko dve vozili parkirali vzporedno). To je storilo po opravljanem ogledu in potem ko je preučilo fotografije ter zaslišalo stranki in številne priče. Obrazložilo je, da je zaradi stebričkov, povezanih z verigo, poslej: (i) nemogoče vzporedno parkiranje več vozil in parkiranje ob obeh robovih dvorišča; (ii) nemogoč dovoz pred lokal A.; (iii) pomembno otežena dostava mesa, ker dostavni tovornjak ne more več normalno (brez izrazitih vozniških spretnosti) peljati na zoženo dvorišče in mora blago raztovoriti na začetku dvorišča; (iv) pomembno otežena dostava z vozički v skladiščne prostore in kuhinjo, ker je tudi prostor onkraj zunanjega oboda z verigo povezanih stebričkov zelo ozek, zaradi verige med stebrički pa je treba biti pri raztovarjanju s kombijev na vozičke izjemno previden; (v) med stebrički razpeta veriga zahteva posebno previdnost pri hoji.

7.Opisana zožitev (in ne morda le prestavitev) površine, ki je bila doslej v zelo intenzivni rabi domala do poslednjega kotička, je brez dvoma znatna motnja. Takšna bi bila, četudi bi bila zožitev manjša, torej če bi del stebričkov (tistih, ki jih je toženka postavila ob zelenem zidu) ostal ohranjen, za kar si prizadeva pritožba. Zraven tega je sodišče posebej obrazložilo, da je bil v opisani intenzivni rabi, med drugim za kratkotrajno parkiranje, tudi del dvorišča ob zelenem zidu (razen ozkega pasu ob stiku z zidom, kadar so bili na njem dostavni vozički). Predvsem pritožbeno sodišče v zvezi s tem očitkom dodaja, da je prvostopenjsko sodišče oviro prav ovrednotilo kot celoto postavitve stebričkov, ki je dvorišče zamejila na obeh straneh. Cepljenje enovitega motilnega dejanja na drobce bi lahko pripeljalo do absurda, kadar posamezni drobec (stebriček) sam zase ne bi pomenil znatne ovire. Skratka, pritožbeno sodišče se ne strinja s toženčevim pogledom na to, kdaj je motilno dejanje neznatno.

8.Izrek sklepa je prepis tožbenega zahtevka in tako sodišče tožbenega zahtevka očitno ni preseglo.

9.Toženka je dokaz z izvedencem predlagala za ugotavljanje dejstva, da je dvorišče še vedno dovolj široko za gasilsko in vsa tovorna vozila. Sodišče ga je pravilno zavrnilo, ker morebitna resničnost tega dejstva ne pomeni, da dejanje toženke (postavitev stebričkov) ni motilno. V pritožbi toženka dokazni predlog substancira drugače - češ da je z njim želela dokazati, kako široki morajo biti prehodi za "normalno izvrševanje dosedanje uporabe". S tem seveda ne more utemeljiti napake sodišča. Zraven tega pa je očitno, da za ugotavljanje, kaj vse je zaradi postavitve stebričkov postalo težko in kaj nemogoče (našteto je v 6. točki te obrazložitve), ni treba posebnega strokovnega znanja.

10.Očitek o nasprotju med "slikami v spisu", ki naj bi kazale sočasno parkirana vozila na levi in desni strani, ter zapisom v sodbi, da nobena fotografija ne prikazuje stanja, ko bi bila parkirana po vsej dolžini ob zelenem zidu in hkrati na desni strani, je preveč splošen. Pritožnik bi moral navesti, katera izmed številnih - več kot tridesetih - fotografij v sodnem spisu po njegovem prikazuje vsebino, za katero je sodišče zapisalo, da je na fotografijah ni.

11.Pojem mirne posesti je v stvarnem pravu pomemben pri določanju meje. V sistemu varstva pred motenjem posesti, katerega namen je preprečevanje samovolje med ljudmi, mirnost posesti ni pogoj za sodno varstvo. Pred samovoljo sodišče ščiti tudi tistega posestnika, ki mu je (tedaj še bodoči) motilec oporekal izvrševanje posesti; uživa jo lahko celo, kdor je posest pridobil s silo, skrivaj ali z zlorabo zaupanja (glej prvi in drugi odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika).

12.Zato pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku). Ker je tako, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

13.Toženka s pritožbo ni uspela, tožnikoma pa so v pritožbenem postopku nastali stroški sestave odgovora na pritožbo, ki znašajo 375 točk (tar. št. 22/1 Odvetniške tarife) oziroma (upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR) 220 EUR, ter materialni izdatki v višini 2 % od te vrednosti (tretji odstavek 11. člena OT) v višini 4,40 EUR. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP mora tako toženka tožnici v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti 224,40 EUR pritožbenih stroškov (313. člena ZPP). V primeru zamude bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 33, 33/1, 33/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.