Jedro

Način komuniciranja med pooblaščencem in njegovo stranko je stvar njunega notranjega razmerja in ob izvrševanju potrebne skrbnosti ne more biti opravičen razlog za zamudo procesnih dejanj.

Izrek

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko s plačilnim nalogom I U 1817/2013-10 z dne 7. 5. 2014 pozvalo, naj v roku 15 dni od njegove vročitve plača sodno takso za revizijo po tarifni številki 6131 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 164,00 EUR. Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse te v roku 15 dni ni plačala, poleg tega pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je Vrhovno sodišče s sklepom X Ips 280/2014 z dne 13. 8. 2014 ugotovilo, da je tožeča stranka revizijo umaknila.

2. Tožeča stranka je pravočasno vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlaga, da se postopek vrne v fazo plačila sodne takse za revizijo. Navaja, da je pooblaščenka tožeče stranke dne 8. 5. 2014, ko je prejela nalog za plačilo sodne takse, tega takoj po elektronski pošti poslala tožeči stranki. Pooblaščenka tožeče stranke ni dobila nobenega obvestila, da navedena elektronska pošta tožeči stranki ne bi bila dostavljena. A tožeča stranka kljub temu te elektronske pošte ni prejela. Pri svojem operaterju elektronskih komunikacij T., d. d., je izvedela, da podatka o tem, da bi bila sporna elektronska pošta dostavljena, nimajo. Po mnenju tožeče stranke je tako očitno, da je napaka nastala pri navedenemu operaterju elektronskih komunikacij. Pooblaščenka tožeče stranke tako ni mogla ukrepati, saj ni dobila nobenega indica, da elektronska pošta ne bi bila poslana, tožeča stranka pa ni vedela, da je bilo elektronsko sporočilo poslano. Zaradi svoje nekrivdne zamude je bila tožeča stranka prikrajšana do pravice do sodnega varstva in pravnega sredstva.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je vrnitev v prejšnje stanje možna le, če je stranka iz opravičenega vzroka zamudila rok za opravo kakšnega dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Opravičen vzrok so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZUS-1 je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga.

5. Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da tožeča stranka ni s potrebno verjetnostjo izkazala, da ji elektronska pošta ni bila dostavljena zaradi napake pri njenem operaterju elektronskih komunikacij T., d. d.. Iz dokumentacije, ki jo je tožeča stranka priložila obravnavanemu predlogu, namreč izhaja samo to, da operater določene datoteke hrani le 31 dni in ne more preveriti, kaj se je s pošto dogajalo 8. 5. 2014. 6. Poleg tega je po presoji Vrhovnega sodišča način komuniciranja med pooblaščencem in njegovo stranko stvar njunega notranjega razmerja in ob izvrševanju potrebne skrbnosti ne more biti opravičen razlog za zamudo procesnih dejanj. Tožeča stranka ob vložitvi revizije takse ni plačala, torej bi morala pričakovati, da bo v kratkem času po vložitvi revizije njena pooblaščenka prejela nalog za plačilo sodne takse. Ker bi se pomanjkljivi komunikaciji s pooblaščenko tožeča stranka lahko izognila, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.(1)

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 24. člena ZUS-1 predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot neutemeljen zavrnilo.

(1) Glej tudi sklepa Vrhovnega sodišča I Up 120/2009 z dne 8. 10. 2009 in II DoR 598/2010 z dne 31. 3. 2011.