Jedro

Taksna obveznost za tožbo je nastala 2.10.2001 (ko je bila poslana priporočeno po pošti). Po vložitvi zahteve za odmero takse je sodišče izdalo izpodbijani sklep 2.7.2004. S tem je bil pretrgan tek zastaralnega roka iz 1. odstavka 9. člena ZST, vendar je zastaranje nastopilo s potekom absolutnega 4-letnega zastaralnega roka iz 2. odstavka 9. člena ZST, ki je potekel 2.10.2005.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki odmerilo sodno takso za tožbo v višini 800 točk in za opomin v višini 250 točk, pri čemer je vrednost točke na dan nastanka obveznosti znašala 17,00 tolarjev.

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da je tožeča stranka po prejemu opomina za plačilo takse za tožbo in opomin zahtevala izdajo odločbe o odmeri takse, ker je menila, da nove takse ni dolžna plačati, saj jo je že plačala za prvotno tožbo, s katero je izpodbijala štiri odločbe, po pozivu sodišča pa je za vsak izpodbijani akt vložila svojo tožbo. Prvostopno sodišče je odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati takso za tožbo na podlagi 1. odstavka tarifne številke 27 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) v vrednosti 800 točk ter sodno takso za opomin po tarifni številki 37 ZST v vrednosti 250. točk. Taksna obveznost za plačilo takse za tožbo je v skladu s 1. točko 2. odstavka 4. člena ZST nastala z dnem vložitve tožbe. Ker ob dnevu vložitve dne 3.10.2001 tožeča stranka takšne obveznosti ni plačala, je na podlagi tarifne številke 37 taksne tarife dolžna plačati tudi sodno takso za opomin. Sodišče je sicer ugotavljalo le taksno obveznost, ki je vpisana pod opr. št. U 342/2001, z razlogi, zaradi katerih je tožnik to tožbo vložil, pa se sodišče ni ukvarjalo.

Tožeča stranka zoper navedeni sklep vlaga pritožbo. Meni, da je izpodbijani sklep prvenstveno nezakonit zato, ker je pravica zahtevati plačilo takse za tožbo in posledično za opomin zastarana v smislu 9. člena ZST. Tožba je bila vložena 27.10.2000. Leto, v katerem bi bilo treba takso plačati, je leto 2000, torej je dveletni zastaralni rok potekel 31.12.2002. Izterjava takse pa je poleg tega nezakonita tudi po vsebini, saj ima tožeča stranka po zakonu izrecno pravico uveljavljati več zahtevkov z eno tožbo, kar je storila, za eno tožbo pa se plača ena taksa. Razdruževanje zadev z grožnjo, da bo tožba zavržena, pa nima za posledico novih taksnih obveznosti.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba tožeče stranke je bila glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, obravnavana kot pritožba po omenjenem zakonu.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nastopilo zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti, na to pa opozarja tudi pritožnik, ki sicer zmotno meni, da je nastopilo zastaranje že s potekom 31.12.2002, ko je pretekel dveletni zastaralni rok iz 1. odstavka 9. člena ZST.

Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo potrebno takso plačati (relativni rok, 1. odstavek 9. člena ZST). Zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo 4 leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (absolutni rok, 2. odstavek 9. člena ZST).

V skladu s 4. členom ZST je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vlogo nastane takrat, ko se vloga izroči (1. točka 2. odstavka), za sodno odločbo pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis te odločbe (2. točka 2. odstavka).

Kot izhaja iz podatkov v sodnem spisu, je taksna obveznost za tožbo nastala dne 2.10.2001, ko je bila tožba poslana priporočeno po pošti in ne 27.10.2000, kot to zmotno navaja pritožnik. Zastaranje po 1. odstavku 9. člena ZST bi torej nastopilo dne 1.1.2004. Vendar pa je sodišče prve stopnje še pred iztekom tega roka tožniku poslalo dne 11.1.2002 opomin za plačilo sodne takse za tožbo, po vložitvi zahteve za odmero takse s strani tožeče stranke, pa je dne 2.7.2004 izdalo izpodbijani sklep. S tem je bil pretrgan tek zastaralnega roka iz 1. odstavka 9. člena ZST in je ta začel teči znova, vendar pa je zastaranje nastopilo s potekom absolutnega štiriletnega zastaralnega roka (2. odstavke 9. člena ZST), ki je potekel 2.10.2005. Ker je s potekom roka iz 2. odstavka 9. člena ZST nastopilo zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo.