Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. člena DZ, ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu matere in izdalo začasno odredbo, s katero je stike med mladoletnima hčerkama udeležencev A. (l. 2015) in B. (l. 2012) ter njunim očetom določilo enkrat na teden popoldne pod nadzorom pristojnega CSD, na sedežu CSD po urniku, ki ga bo ta določil. Pri očetu je namreč z verjetnostjo ugotovilo kronično prekomerno in škodljivo uživanje alkohola, zaradi česar je ocenilo, da utegneta biti deklici na stikih brez nadzora ogroženi.

2.Zoper sklep se nasprotni udeleženec (oče) pritožuje, nominalno iz vseh razlogov ter predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da se ta postopek vodi zaradi nerazčiščenih odnosov po razpadu njune zveze, tudi premoženjskih. Pred vložitvijo predloga sta bila s predlagateljico dogovorjena, da so otroci vsak teden pri enemu in pritožnik pravi, da alkohol uživa že ves čas enako, ne prekomerno, kakšno pivo ali dve po rekreaciji, zato iz tega razloga otroka ne moreta biti na noben način ogrožena. Gre za rigorozen in nesorazmeren ukrep, ni potrebe, da so stiki pod nadzorom in v prostorih CSD. Tudi otroka take stike odklanjata, tako da to zanju ni koristno, je škodljivo.

3.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in se zavzela za njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. čl. Družinskega zakonika (DZ), ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ).

7.Prvostopenjsko sodišče je razumno in prepričljivo, skratka pravilno obrazložilo, zakaj je nujno, da se stiki, ki so po razpadu zunajzakonske skupnosti v l. 2021 najprej potekali po dogovoru med staršema tedensko izmenjaje, nato pa začasno v prisotnosti starih staršev po očetovi strani, začasno, do nadaljnjega in največ devet mesecev, izvajajo pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD). Preko izvedenskega mnenja psihiatrične in toksikološke stroke je verjetno izkazano, da ima pritožnik kronične težave pogostega čezmernega pitja alkohola, ki jih sam minimizira oz. jih ne priznava ter se s tem ne sooča kot s težavo, kar kaže na njegov neustrezen odnos do odvisnosti in škodljivega načina življenja. Nadalje je sodišče z verjetnostjo ugotovilo, da je bil oče v alkoholiziranem stanju pogosto tudi na stikih s hčerkama, zaradi česar sta občutili stisko. Da ni tako, je pavšalni ugovor brez podlage. O nasprotnem sta izpovedali deklici na neformalnem razgovoru in tudi stara starša, kar je v povezavi s strokovnima mnenjema prvostopenjskemu sodišču služilo kot dovolj zanesljiva opora za zgoraj navedene ugotovitve.

8.Glede očitka preveč rigoroznega oz. nesorazmernega ukrepa, je treba povedati, da je sodišče že poskusilo z milejšim začasnim ukrepom poseganja v družinsko življenje; stiki so nekaj časa potekali v navzočnosti starih staršev. Vendar to ni prineslo uspeha. Oče je v vinjenem stanju deklici tudi vozil v avtomobilu, kar je brez dvoma ogrožujoče ravnanje. Sodišče tudi ni prezrlo, da si deklici ne želita stikov z očetom na CSD, a trenutno druge oz. boljše možnosti, ki bi jo lahko sodišče uporabilo, za preprečitev ogrožanja otrok ni videti.

9.Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 42. čl. ZNP-1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.