Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica pozivu organa ni sledila ter ni začela sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, zato je prvostopni organ sprejel pravilni zaključek, da se šteje, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje in posledično je smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka. Tožnica je svoje nestrinjanje nedvomno jasno izrazila tako na mejni kot na ustni obravnavi, le predloga za sodno ureditev meje ni vložila v danem roku, pa bi ga morala.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira del meje parcele 1937/1 s sosednjo parcelo 1938 (1. točka izreka) in da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi številkami obvezna priloga temu aktu, urejene meje so označene poudarjeno (2. točka izreka). Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da je A.A. vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parc. št. 1937/1 s sosednjo parc. št. 1938 in 1949, k.o. ... Zahtevi je bil priložen elaborat, izdelan s strani pooblaščenega geodetskega podjetja. Ugotovljeno je bilo, da je A.A. lastnik parc. št. 1937/1. Poleg lastnika so v postopku kot stranke sodelovali še tožnica kot lastnica parc. št. 1938 in Občina ... kot lastnica parc. št. 1949. Tožnica na mejni obravnavi ni podpisala izjave o strinjanju s potekom predlagane meje. Prvostopni organ je zato po 37. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) razpisal ustno obravnavo. Tudi po opravljeni obravnavi je meja med parc. št. 1937/1 in 1938 ostala sporna, ker se tožnica ni strinjala s potekom predlagane meje, dogovora o drugačnem poteku meje, ki še vedno ne bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, pa ni bilo moč doseči. Tožnici je bil zato posredovan poziv, da začne sodni postopek ureditve meje v 30 dneh in o tem obvesti organ, hkrati pa priloži dokazilo o tem. Tožnica v postavljenem roku ni začela postopka, čeprav je bila v pozivu opozorjena na posledice po četrtem odstavku 39. člena ZEN. Glede na navedeno je organ odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.
Drugostopni organ je zavrnil pritožbo tožnice z odločbo, št. 3532-174/2010 z dne 28. 2. 2011, in v zvezi s pritožbenimi navedbami še (med drugim) dodal, da je bil tožnici poziv na sodno ureditev meje vročen po 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in bi lahko tožnica uveljavljala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če bi dokazala odsotnost sporočila iz tretjega odstavka tega člena.
Tožnica je v tožbi navedla, da se je pritožila na prvostopno odločbo, ker se ni strinjala z izpisom iz zemljiške knjige, ker zaradi naglušnosti ni dobro sledila nareku na kraju ogleda in odmere. Prosila je, da se naredi ponovna izmera, o kateri naj jo obvestijo, da bo lahko zaradi starosti in naglušnosti pooblastila odvetnika ali za to pristojno osebo, ki jo bo zastopala na kraju ponovne odmere, kjer se bo ugotovila dejanska izmera in meja med parc. št. 1937/1 in 1938. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču poslala upravne spise.
Stranka z interesom Občina ... je sodišču poslala odgovor na tožbo, v katerem je navedla, da nima interesa, da bi se vključila v postopek, ker gre za spor o meji med zemljišči v lasti fizičnih oseb.
Tožnica je v odgovoru na vlogo Občine ... še navedla, da vztraja pri ponovni odmeri, opozorila, da še ni prejela odgovora glede svoje tožbe in smiselno predlagala kot doslej.
Stranka z interesom A.A. odgovora na tožbo ni podal. Tožba ni utemeljena.
Iz podatkov izpodbijane odločbe in podatkov iz upravnih spisov izhaja, da je prvostopni organ na zahtevo v tem upravnem sporu stranke z interesom A.A. izvedel upravni postopek evidentiranja urejenega dela meje parc. št. 1937/1 in sosednjimi parc. št. 1938 (katere lastnica je tožnica) in 1949. Zahtevi za uvedbo tega postopka je bil priložen elaborat v skladu z 29. členom ZEN, ki mora med drugim vsebovati tudi zapisnik o mejni obravnavi. V obravnavanem primeru je iz zapisnika o mejni obravnavi (opravljeni 12. 6. 2009 in 23. 2. 2010, sklenjeni 23. 10. 2010) razvidno, da se tožnica ni strinjala s potekom predlagane meje in je iz zapisnika zato razvidna tudi pokazana meja. Po 37. členu ZEN geodetska uprava v primeru, če je v elaboratu ureditve meje, poleg predlagane, prikazana ena ali več pokazanih mej ali, če je lastnik iz prvega odstavka prejšnjega člena izjavil, da se ne strinja z mejo, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje (v primeru, če se ni udeležil mejne obravnave), opravi ustno obravnavo v uradnih prostorih (prvi odstavek). Citirani določbi je sledil tudi prvostopni organ, ki je 2. 6. 2010 opravil ustno obravnavo, katere se je udeležila tudi tožnica, ki je izjavila, da se ne strinja z ureditvijo meje, kot je bila označena na mejni obravnavi. Ker je tudi po ustni obravnavi meja ostala sporna, je prvostopni organ tožnici posredoval poziv po prvem odstavku 39. členu ZEN. Ta določa, da če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Tožnica je citirani poziv prejela 7. 6. 2010. Ker iz spisa ni razvidno, da bi tožnica pozivu organa sledila ter začela sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (to med strankama tudi ni sporno), je tudi po presoji sodišča prvostopni organ sprejel pravilni zaključek, da se šteje, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje (četrti odstavek 39. člena ZEN) in posledično smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka. Ob tako izkazanem pravilnem postopanju upravnega organa, tožnica zato v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom o nestrinjanju z izpisom iz zemljiške knjige (za kateri izpis gre, sicer ni jasno iz razlogov tožbe), kot tudi ne, da zaradi naglušnosti ni dobro sledila nareku na kraju ogleda in odmere, saj med samim postopkom tožnica ni povedala za svoje težave s sluhom, ob tem pa je treba še dodati, da pa je svoje nestrinjanje nedvomno jasno izrazila tako na mejni kot na ustni obravnavi, le predloga za sodno ureditev meje ni vložila v danem roku, pa bi ga morala.
Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).