Jedro

V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015 je stranka v primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, če bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Polna oprostitev plačila sodne takse je namenjena uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva oseb, ki plačila sodne takse ne zmorejo brez občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka spremeni tako, da sedaj glasi: „Predlogu dolžnika se v celoti ugodi in se ga oprosti plačila sodnih taks.“

II. Plačilni nalog za plačilo sodne takse Okrajnega sodišča v Ljutomeru I 86/2019 z dne 29. 8. 2019 se razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu delno ugodilo predlogu dolžnika za oprostitev plačila sodne takse. Dolžnika je oprostilo plačila sodnih taks v tem postopku v višini 40 % (I. točka izreka) in odločilo, da je dolžnik dolžan plačati sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 33,00 EUR, in sicer v skladu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse, ki je sestavni del sklepa (II. točka izreka). Plačilni nalog za plačilo sodne takse I 86/2019 z dne 11. 7. 2019 je razveljavilo (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da v mesecu juliju 2019 iz naslova pokojnine ni prejel 837,10 EUR, kot je napačno navedeno v izpodbijanem sklepu, ampak zgolj 673,84 EUR, kar dokazuje z bančnim izpiskom. Upravičen je do varstvenega dodatka in s tem tudi do celotne oprostitve plačila sodne takse. Ne drži, da je lastnik motornega kolesa in traktorja. Smiselno se zavzema za ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ga v celoti oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz zaključkov sodišča prve stopnje izhaja, da taksna obveznost za ugovor zoper sklep o izvršbi znaša 55,00 EUR, dolžnik pa razpolaga s povprečnim mesečnim dohodkom v višini 639,10 EUR, s katerim preživlja zgolj sebe, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse v celoti, ampak za delno oprostitev v višini 40 % odmerjene sodne takse, to je za znesek 22,00 EUR (4. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

5. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015 je stranka v primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, če bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Polna oprostitev plačila sodne takse je namenjena uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva oseb, ki plačila sodne takse ne zmorejo brez občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.

6. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje sodna praksa razlaga s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če njegov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki v skladu z 8. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Odredbo o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2018, od 1. 8. 2018 znaša 392,75 EUR in ne 402,18 EUR, kot je napačno navedlo sodišče prve stopnje.

7. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje se izpodbijana odločitev izkaže kot materialnopravno zmotna. Ugotovljeno finančno stanje dolžnika (povprečni mesečni dohodek v višini 639,10 EUR) in višina sodne takse, ki mora biti plačana v tem postopku po izpodbijani odločitvi sodišča (33,00 EUR), namreč ne dajeta podlage za zaključek, da z delnim plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik. Slednjemu bi po delnem plačilu sodne takse za preživljanje ostalo le 606,10 EUR, kar je občutno pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 785,50 EUR, ki ga dolžnik ne dosega že pred (delnim) plačilom sodne takse.

8. Glede na obrazloženo pritožbena izvajanja o nelastništvu motornega kolesa in traktorja, katerih vrednosti sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dolžnikovega premoženjskega stanja niti ni upoštevalo, ter o prejemu še nižjega zneska pokojnine v mesecu juliju 2019, kot ga je sodišča prve stopnje ugotovilo z vpogledom v uradne evidence, za odločitev v predmetni zadevi niso bistvena in se sodišče druge stopnje do njih ni posebej opredeljevalo.

9. Sodišče druge stopnje je upoštevaje pojasnjeno pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da je dolžnika oprostilo plačila sodnih taks za predmetni postopek v celoti (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), pri čemer pripominja, da lahko v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZST-1 sodišče sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. V posledici odločitve je sodišče druge stopnje plačilni nalog za delno plačilo sodne takse I 86/2019 z dne 29. 8. 2019 razveljavilo (II. točka izreka tega sklepa).

10. Ker stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, sodišče druge stopnje o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).