U-I-251/97

29.10.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Matjaža Gerlanca iz Velenja in društva Liberalni forum, Ljubljana, na seji dne 29. oktobra 1997

s k l e n i l o :

1.Pobuda Matjaža Gerlanca za oceno ustavnosti kandidature g. Milana Kučana za Predsednika Republike se zavrže.

2.Pobuda Liberalnega foruma za razlago 103. člena Ustave in za presojo ustavnosti vloženih kandidatur za Predsednika Republike se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Društvo Liberalni forum iz Ljubljane, ki ga zastopa Jože Vuk, je dne 15.10.1997 vložil pobudo, v kateri predlaga, da Ustavno sodišče razloži pomen določbe prvega stavka tretjega odstavka 103. člena Ustave, ki določa, da je Predsednik Republike izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma.

Opozarja, da je Ustavni zakon za izvedbo Ustave (Uradni list RS, št. 33/91-I) v prvem odstavku 3. člena določil, da do izvolitve Predsednika Republike opravlja njegove funkcije Predsedstvo RS.

Liberalni forum predlaga, da Ustavno sodišče ugotovi, da sta funkciji predsednika Predsedstva RS po prejšnji Ustavi RS in funkcija Predsednika RS po sedanji Ustavi RS identični funkciji, tako da na sedanjih volitvah Predsednika Republike dne 23. novembra ne more kandidirati in tudi ne biti izvoljena oseba, ki je bila dvakrat zaporedoma nosilec teh dveh funkcij . Predlaga tudi, da Ustavno sodišče po vložitvi kandidatur za volitve Predsednika Republike oceni ustavnost vloženih kandidatur.

2.Liberalni forum utemeljuje pobudo z navedbo, da je bila funkcija predsednika Predsedstva RS po prejšnji Ustavi RS v pravni in javni zavesti pojmovana popolnoma enako, kot je sedaj z novo Ustavo RS uvedena funkcija Predsednika RS ; funkciji naj bi si bili podobni po simbolni vlogi in pristojnostih.

3.Matjaž Gerlanc v svoji vlogi z dne 3.9.1997 predlaga presojo ustavnosti napovedanega tretjega mandata Milana Kučana . V dopolnitvi vloge z dne 12.9.1997 pojasnjuje, da predlaga, da Ustavno sodišče oceni, da bi bila morebitna kandidatura g. Kučana za Predsednika Republike v neskladju s 103. členom Ustave, češ da naj bi šlo za kandidaturo za tretji mandat .

B.

4.Pristojnosti Ustavnega sodišča so opredeljene v 160. členu Ustave in v 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). V ustavnih in zakonskih določbah ni najti podlage za to, da bi Ustavno sodišče v posebnem postopku zgolj interpretiralo ustavne določbe. Ustavno sodišče razlaga določbe Ustave, kadar in kolikor je to potrebno pri odločanju o zadevah, naštetih v 21. členu ZUstS, oziroma pri odločanju o drugih zadevah, za katere je pristojno po zakonu.

5.Zakonitost kandidatur za Predsednika Republike se preizkuša v postopku, ki je urejen v Zakonu o volitvah Predsednika Republike (Uradni list RS, št. 39/92). Za preizkus zakonitosti kandidatur se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92). O potrjevanju kandidatur odloča Republiška volilna komisija. Zoper njeno odločbo se lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore. Pod pogoji, določenimi v 50. in 51. členu ZUstS, je zoper odločitev sodišča možna še ustavna pritožba.

6.Presoje ustavnosti ali zakonitosti kandidatur ni mogoče zahtevati mimo postopkov, določenih v Zakonu o volitvah Predsednika Republike oziroma Zakonu o volitvah v Državni zbor.

7.Ker za odločanje o pobudah v Ustavi ali zakonu ni podlage, je Ustavno sodišče pobudi zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno. Sodnika Krivic in Šturm sta dala pritrdilno ločeno mnenje.

P r e d s e d n i kdr. Lovro Šturm

Pritrdilno ločeno mnenje sodnikov dr. Šturma in Krivica

S celotno odločbo in tudi s stališčem v 6. točki obrazložitve, da "presoje ustavnosti ali zakonitosti kandidatur ni mogoče zahtevati mimo postopkov, določenih v Zakonu o volitvah Predsednika Republike oziroma Zakonu o volitvah v Državni zbor", ter s stališčem v 5. točki o možnosti ustavne pritožbe pod zakonsko določenimi pogoji, se strinjava. K navedenim stališčem pripominjava le to, da je sedanja zakonska ureditev, po kateri lahko v zgoraj omenjenih postopkih zakonitost in ustavnost posameznih kandidatur izpodbijajo le drugi kandidati, seveda lahko - kot vsaka - ustavno sporna. S tem svojim stališčem pa seveda v nobenem pogledu ne zavzemava vnaprejšnjih stališč niti o ustavnosti ali neustavnosti omenjene zakonske ureditve niti o ustavnosti ali neustavnosti posameznih doslej vloženih kandidatur.

dr. Lovro Šturm

Matevž Krivic