Jedro

Neupoštevna je sprememba ocene vrednosti spora, do katere pride po tem, ko se je že začela obravnavati glavna stvar.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev tožnikove izključne lastninske pravice na spornih parcelah v vl. št. ... k.o. ... in odločilo o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je pritožbo prvih dveh tožencev zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Druga toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijske razloge več bistvenih kršitev pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako spremembo izpodbijanih sodb, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve oziroma druge stopnje v novo sojenje. Poleg utemeljevanja uveljavljanih revizijskih razlogov revizija vsebuje tudi trditev, da sta pravdni stranki na prvem naroku na zapisnik dne 10.10.1996 označili vrednost spora v višini 2.000.000 SIT.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Tožba v tej pravdni zadevi je bila vložena 7.5.1991. Ker je bila prvostopenjska sodba iz tretjega sojenja izdana 20.10.2004, se je v tej pravdi glede na prehodno določbo 498. člena ZPP že uporabljal novi zakon. To pomeni, da se mora novi zakon uporabiti tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj v prehodnih določbah tega vprašanja zakon ni drugače uredil. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. V tej zadevi je glede na izpodbijano ugoditev tožbenemu zahtevku sporna celotna vrednost spora. Tožnik je v tožbi označil vrednost svojega nedenarnega zahtevka z zneskom 50.000 takratnih dinarjev. Ravnal je v skladu z določbo drugega odstavka 186. člena takrat veljavnega ZPP/77 (vsebinsko enaka je tudi določba drugega odstavka 180. člena sedaj veljavnega ZPP). Taki oceni bi se lahko toženci uprli v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena ZPP/77, oziroma bi jo lahko korigiralo sodišče (vsebinsko enako sedaj določa tretji odstavek 44. člena ZPP), vendar nihče takrat ni tako ravnal. Revizijsko sklicevanje na izjavo obeh pravdnih strank na naroku 10.10.1996, da označujeta sporno vrednost z zneskom 2.000.000 SIT, je neutemeljeno zato, ker se to ni zgodilo na prvem naroku, kot zatrjuje revizija, torej v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena ZPP/77, pač pa na šestem naroku in celo po razveljavitvi prvostopenjske sodbe iz prvega sojenja. Neupoštevna je ocena vrednosti spora, do katere pride po tem, ko se je že začela obravnavati glavna stvar. Drugačna situacija bi bila le, če bi do spremembe ocene vrednosti spora prišlo zaradi in ob spremembi tožbe, vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, ki ves čas postopka ni bil spremenjen.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP nedovoljeno revizijo druge toženke zavrglo in s tem tudi njene priglašene revizijske stroške.