Jedro

Dela nadzornika ne gre enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. Nadzornika sta izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da sta izvajala ukrep tajnega opazovanja.

Za pregled delno odprtega nebivalnega kontejnerja, stoječega na odprtem, neograjenem, velikem parkirišču ni potrebna odredba za hišno preiskavo. To velja še toliko bolj ob danem obdolženčevem soglasju za pregled.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zagovornikov obdolženega A. A. za izločitev dokazov z dne 15. 3. 2016. 2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila zagovornika obdolženega A. A. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da iz spisa izloči vse dokazne predloge navedene v predlogu za izločitev dokazov z dne 15. 3. 2016 in morebitne druge listine, ki temeljijo na teh dokazih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje zakonita, pravilna in utemeljena. Zmotno je pritožbeno naziranje, ki enači delo nadzornikov B. B. in C. C. s prikritim preiskovalnim ukrepom tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP. Vzporednice s prikritimi preiskovalnimi ukrepi ni mogoče napraviti že zato, ker prikriti preiskovalni ukrep tajnega opazovanja izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. V obravnavanem primeru pa pri nadzoru cisterne, ki jo je vozil obdolženi, niso sodelovali policisti ali tajni policijski delavci. Nadzornika sta namreč izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili.

5. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da sta imela nadzornika vso pravico opazovati cisterno, ki jo je vozil obdolženi, kot tudi opraviti preglede merilno-iztekalnih naprav. Zmotno je stališče pritožnikov, da sta nadzornika lahko opravljala zgolj kontrolo merilnih naprav in inštalacij v skladišču X. ali na bencinskih servisih. Iz pooblastil z dne 1. 11. 2013 in 15. 3. 2013 (list. št. 316 in 317), je razvidno, da sta bila B. B. in C. C. pooblaščena tudi za opravljanje pregleda merilne in tehnološke instalacije, vzorčenje goriv in ostale kontrole, ki spremljajo proces v transportu. To po naravi stvari nedvomno vključuje tudi sledenje cisterni, katere pregled sta imela namen opraviti. Ker iz fotografiji v spisu in izpovedb zaslišanih prič izhaja, da je šlo v obravnavanem primeru za nadzor na večjem, neograjenem parkirišču, ki se nahaja takoj ob cesti, tudi po presoji pritožbenega sodišča tako parkirišče ni prostor, kjer bi lastnik ali uporabnik jasno in nedoumno izkazal pričakovano zasebnost. Z vstopom nadzornikov na predmetno parkirišče tako ni bilo poseženo v obdolženčevo pravico do zasebnosti in pravico do nedotakljivosti stanovanja na način, kot skušata to neutemeljeno prikazati pritožnika. Pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje ne more omajati niti okoliščina, da obdolženi ni bil zaposlen v družbi X. Slednji je bil namreč zaposlen v družbi Y., katera je na podlagi Pogodbe o prevozu blaga v cestnem prometu z dne 15. 10. 2007 in aneksa z dne 15. 10. 2012 opravljala prevoze goriva za družbo X. iz točilnice oziroma skladišča do posameznih bencinskih servisov. V navedeni pogodbi je med drugim določeno tudi, da ima X. pravico, da za cisterne, s katerimi se pogodbeno opravljajo prevozi, odredi t.i. izredne tehnične preglede, zato ni nobenega dvoma, da četudi obdolženi ni bil zaposlen v družbi X. to ne pomeni, da ni bilo podlage za opazovanje in pregled cisterne, ki jo je vozil. 6. Iz izpovedbe priče D. D., takratnega zakonitega zastopnika družbe Y., izhaja, da so vsi njegovi zaposleni, vključno z obdolženim, vedeli, da lahko pride do pregleda vozila s strani v X. zaposlenih nadzornikov ter da so imeli vsi zaposleni navodila, da kontrolorju dovolijo pregled. Slednji je pojasnil tudi, da je do tovrstnih pregledov prihajalo približno enkrat na vsakih dva mesca ter da je na cisterni, ki jo je vozil obdolženi, do pregledov v preteklosti že prišlo. Izhajajoč iz navedene izpovedbe je bil obdolženi seznanjen z možnostjo pregleda, ob upoštevanju namen takega pregleda, pa je razumljivo, da obdolženi ni bil predhodno seznanjen s konkretnim nadzorom v obravnavnem primeru.

7. Nadzornika B. B. in C. C., ki sta pri svojem delu zaznala sum, da je obdolženi s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja, sta bila dolžna o tem obvestiti policijo. Pritožnika skušata prikazati, da je bil njun nadzor zlorabljen za namen ugotavljanja storitve kaznivega dejanja, vendar neutemeljeno, saj za tak zaključek ni nobene podlage v izvedenem dokaznem postopku. Nadzornika sta zgolj opravljala svoje delo popolnoma neodvisno od dela policije.

8. Pritožba neutemeljeno izpodbija tudi razloge izpodbijanega sklepa v zvezi z ravnanjem policistov. Lastnik parkirišča E. E. je potrdil, da je policiji dal dovoljenje za vstop na njegovo parkirišče, medtem ko je pojasnil, da kontejner ni njegov. Iz izpovedb policistov F. F. in G. G. izhaja, da je obdolženi soglašal s pregledom kontejnerja in zaboja s kamero. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo v obravnavanem primeru za samostoječ kontejner na parkirišču, da je obdolženi dovolil vstop ter da je bil kontejner delno odprt, tako da se je vanj videlo. Ob tem ne gre spregledati niti dejstva, da je kontejner stal na parkirišču, na katerem ob že pojasnjenem stališču, ne gre pričakovati zasebnosti. Ob navedenem tudi po presoji pritožbenega sodišča predmetnega kontejnerja ne gre šteti za bivalni prostor oziroma z njim povezani prostor, niti ne za gospodarsko poslopje, delavnico, garažo ali podoben prostor, v katerem bi obdolženi upravičeno in razumno pričakoval zasebnost, zaradi katere bi bil zakonit vstop le ob izdani odredbi za hišno preiskavo. Nenazadnje pritožbeno sodišče poudarja, da so policisti že brez vstopa v kontejner zaznali, da je iz kontejnerja do priklopnega vozila speljana črna cev ter da se v kontejnerju nahaja lesen zaboj, v katerega vodi več cevi, in 5 PVC cistern, zato sam vstop v kontejner niti ni bil odločilen.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje glede pravilnosti in zakonitosti zasega in preiskave videokamere. Iz izpovedbe policistov F. F. in G. G. jasno izhaja, da je obdolženi policistom dal dovoljenje za demontažo kamere. Iz zapisnika o ogledu z dne 2. 9. 2014 izhaja, da je bil obdolženi prisoten na ogledu tik pred tem, ko se je policist G. G. povzpel na cisterno, na kateri je bila kamera. Četudi je bila kamera skrita v kovinskem zaboju, je bilo glede na okroglo odprtino jasno razvidno, da je v zaboju kamera. Ker je obdolženi po izpovedbi policistov soglašal z demontažo kamere, ne glede na to, da na cisterni nameščene stare kovinske škatle tudi sicer ni mogoče šteti za prostor, na katerem bi bila pričakovana zasebnost, za pregled škatle ni bilo potrebno izdati odredbe za hišno preiskavo, temveč je bilo zabojnik oziroma škatlo mogoče pregledati ob ogledu, v okviru katerega je bila ustrezno zavarovana kamera. V spisu se res ne nahaja zapisnik o zasegu navedene kamere, vendar opustitev izdaje zapisnika o zasegu pomeni zgolj postopkovno formalnost, ki pa ne more imeti tako daljnosežnih posledic, da bi sicer zakonita pridobitev dokaza, postala protipravna.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek v zvezi s preiskavo kamere. Ta je bila pregledana na podlagi obdolženčeve pisne privolitve za preiskavo z dne 1. 10. 2014 (list. št. 305), iz katere izhaja tudi, da je obdolženi soglašal s preiskavo videokamere v njegovi nenavzočnosti. Od danem soglasju izdaja sodne odredbe o preiskavi elektronske naprave in nosilca podatkov ni bila potrebna (drugi odstavek 219.a člena). V obravnavanem primeru je sicer na predhodni predlog ODT bila izdana odredba. V njej res ni navedeno, kdo naj jo izvrši, vendar pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, to niti ni bistvena sestavina odredbe. Glede na to, da so odredbo izvršili pooblaščeni delavci policije, v zvezi s čemer je bil napisan tudi zapisnik dne 2. 10. 2014, in ob tem, da je obdolženi dal soglasje za pregled, izostanek podatka o izvršitelju odredbe ne more v ničemer omajati zakonitosti pridobljenih dokazov.

11. Sodišče v celoti sledi tudi zaključkom sodišča prve stopnje v zvezi z izrednim tehničnim pregledom. Slednji je bil opravljen na podlagi pogodbenega razmerja med družbama X. in Y. neodvisno od preiskovalnih dejanj policije. Z možnostjo izrednega pregleda oziroma pregleda merilno-iztekalne inštalacije je bila družba Y. kot lastnik cisterne seznanjena s podpisom pogodbe o opravljanju. Izhajajoč iz izpovedbe direktorja družbe Y. H. H. so bili s to možnostjo seznanjeni tudi vsi njegovi zaposleni, vključno z obdolženim. Ker gre za dokaze, ki so bili pridobljeni neodvisno od dela policije, opravljenega izrednega tehničnega pregleda ne gre enačiti s hišno preiskavo, ki jo izvaja policija po predpisanem postopku. Pritožbeni očitki, da je bil izredni tehnični pregled opravljen brez sodne odredbe za preiskavo vozila ter brez soglasja obdolženega, so zato neutemeljeni. Policija je neodvisno od opravljenega izrednega tehničnega pregleda opravila ogled vozila, pri čemer so policisti opravili zgolj vizualni površinski pregled vozila na podlagi 148. člena ZKP, medtem ko so policisti preiskavo skritih delov vozila in cisterne opravili šele na podlagi izdane odredbe za preiskavo z dne 5. 9. 2014, skladno z določbami ZKP.

12. Pravilne zaključke sodišča prve stopnje skušata pritožnika neuspešno omajati tudi z izpostavljanjem elektronskega sporočila z dne 11. 3. 2014. Iz slednjega nedvomno izhaja, da je družba Z. kot pooblaščeni izvajalec X. izvajala redne in izredne overitve in preglede ustreznosti avtocistern. I. I., ki je opravljal predmetni izredni tehnični pregled, je povedal, da na enak način postopajo pri vseh izrednih pregledih. Izhajajoč iz narave in namena pregleda je popolnoma jasno, da tovrstni pregled obsega tudi pregled skritih delov, ki so povezani s prevozom goriva, zato četudi obseg preiskave avtocisterne ni bil izrecno opredeljen, to v ničemer ne vpliva na dopustnost opravljenega pregleda in zakonitost pridobljenih dokazov.

13. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni nobene podlage, da bi bilo potrebno iz spisa izločiti predlagane listine oz. nosilce podatkov. Pritožbo obdolženčevih zagovornikov zoper izpodbijani sklep, s katerim je bila zahteva za izločitev dokazov zavrnjena, je zato zavrnilo kot neutemeljeno.