Jedro

Okoliščina, da je tožnik s pripravljalno vlogo spremenil označbo vrednosti spora, ne pomeni, da je s tem tudi razširil tožbeni zahtevek, kar bi šele omogočalo izdajo plačilnega naloga, ki ga je tožnik izpodbijal z ugovorom. Plačilni nalog je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZST, ki določa, da se v primeru, če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost. Pri tem se taksa, plačana za prvotno vrednost, všteje v takso za povečano vrednost. Sodišče prve stopnje bi izpodbijani plačilni nalog lahko izdalo le v primeru, če bi se vrednost predmeta postopka spremenila zaradi razširitve tožbenega zahtevka, vendar pa s pripravljalno vlogo tožbeni zahtevek ni bil spremenjen. Tožnik je v tej vlogi sicer napovedal, da bo tožbeni zahtevek modificiral potem, ko bo tožena stranka predložila poračun odprave tretje četrtine nesorazmerij. Napoved modifikacije tožbenega zahtevka še ne pomeni razširitve tožbenega zahtevka in sodišče o takšni razširitvi ne bi smelo sklepati zgolj na podlagi označitve vrednosti spora v pripravljalni vlogi tožnika. Zato izpodbijani plačilni nalog ni zakonit.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se glasi: „Ugovoru tožnika se ugodi in se plačilni nalog sodišča prve stopnje z dne 9. 4. 2014 razveljavi.“

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ne ugodi ugovoru tožnika zoper plačilni nalog z dne 9. 4. 2014. Zoper takšen sklep se tožnik pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh navedb tožnika iz ugovora zoper plačilni nalog. Tožnik je že v ugovoru navedel, da je sodišče prve stopnje pri izdaji plačilnega naloga zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj tožnik tožbe ni spremenil ali je razširil oziroma ne zahteva več, kot je zahteval ob vložitvi tožbe. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, saj ni pravne podlage za taksno obveznost tožnika. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z izdajo plačilnega naloga pa je podana, ker plačilni nalog nima razlogov o odločilnih okoliščinah. Vse te pomanjkljivosti ima tudi izpodbijani sklep. Za morebitno določitev naknadne taksne obveznosti ni relevantna opredelitev vrednosti spornega predmeta, temveč dejanska sprememba tožbenega zahtevka. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je pravna podlaga za odmero sodne takse v tem, da je tožnik vrednost spornega predmeta opredelil v višini 900,00 EUR. Vrednost spornega predmeta v tem sporu se ni spremenila zaradi razširitve tožbenega zahtevka, zato ni podlage, da se za vrednost plačilo takse vzame povečana vrednost. Tožnik je z vlogo z dne 1. 4. 2014 tožbi le dodal posamezne navedbe, tožbeni zahtevek prilagodil tem navedbam in ga s tem kvečjemu skrčil, ne pa povečal oziroma spremenil v smislu 184. člena ZPP. V prvotno postavljenem tožbenem zahtevku, katerega vrednost je tožnik opredelil z višino enomesečnega prikrajšanja pri plači, je tožnik zahteval plačilo prikrajšanja za vsak mesec od 1. 10. 2010. Sedaj tožnik zahteva isti znesek vsakomesečnega prikrajšanja le še od 1. 8. 2011 (glede na delno plačilo) do 31. 5. 2012, zato je zahtevek dejansko skrčil in ne razširil. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Z navedbo, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, ker izpodbijani sklep in plačilni nalog sodišča prve stopnje nimata razlogov o odločilnih dejstvih, pritožba smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kaj mora vsebovati plačilni nalog je povsem jasno določeno v drugem odstavku 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami) in izdani plačilni nalog sodišča prve stopnje, zoper katerega je tožnik vložil ugovor, ima vse te sestavine. Izpodbijani sklep je sicer napačen, ker sodišče prve stopnje zmotno šteje, da je tožnik tožbo spremenil, vendar pa to ne pomeni, da je podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere izpodbijanega sklepa ne bi bilo možno preizkusiti.

Okoliščina, da je tožnik z 2. pripravljalno vlogo z dne 2. 4. 2014 spremenil označbo vrednosti spora, ne pomeni, da je s tem tudi razširil tožbeni zahtevek, kar bi šele omogočalo izdajo plačilnega naloga, ki ga je tožnik izpodbijal z ugovorom. Plačilni nalog je namreč bil izdan na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZST. Ta določa, da če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost. Pri tem se taksa, plačana za prvotno vrednost, všteje v takso za povečano vrednost. Navedeno pomeni, da bi sodišče prve stopnje izpodbijani plačilni nalog lahko izdalo le v primeru, če bi se vrednost predmeta postopka spremenila zaradi razširitve tožbenega zahtevka. Vendar pa z 2. pripravljalno vlogo tožbeni zahtevek ni bil spremenjen. Tožnik je v tej vlogi sicer napovedal, da bo tožbeni zahtevek modificiral potem, ko bo tožena stranka predložila poračun odprave tretje četrtine nesorazmerij za čas od 1. 8. 2011 do 31. 5. 2011 (očitna pomota v zapisu letnice). Napoved modifikacije tožbenega zahtevka še ne pomeni razširitve tožbenega zahtevka in sodišče o takšni razširitvi ne bi smelo sklepati zgolj na podlagi označitve vrednosti spora v rubrumu pripravljalne vloge tožnika z dne 1. 4. 2014. Zavajujoče in protispisne so pritožbene navedbe, da je tožnik s pripravljalno vlogo z dne 1. 4. 2014 tožbeni zahtevek prilagodil navedbam in ga dejansko skrčil. Kot že rečeno tožnik s to vlogo tožbenega zahtevka v ničemer ni spremenil, temveč je le napovedal, da bo to storil potem, ko bo prejel ustrezne podatke tožene stranke.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugodilo tožnikovemu ugovoru zoper plačilni nalog sodišča prve stopnje z dne 9. 4. 2014 in ta plačilni nalog razveljavilo.