Jedro

Iz 1. odst. 258. čl. ZGD izhaja, da člani upravi solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih delovnih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

Pri delu poslovodje družbe se prepletajo pravice in dolžnosti, ki jih ima poslovodja iz delovnega razmerja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki jo ima poslovodja pri vodenju poslov družbe.

Zato je v primerih zahtevanega plačila odškodnine iz naslova odgovornosti po 258. čl. ZGD treba ugotoviti, ali je potrebno upoštevati pravila postopka v gospodarskih sporih ali ne. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno ali bo odločalo o takem tožbenem zahtevku sodišče splošne pristojnosti, to je po 3. tč. II. 201. čl. Zakona o sodiščih okrožno sodišče ali specializirano delovno sodišče po ZDSS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugovor stvarne pristojnosti zavrnilo. Navedlo je, da tožeča stranka kot izhaja iz tožbenih navedb uveljavlja zahtevek, katerega utemeljuje na podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke po 258. čl. Zakona o gospodarskih družbah (dalje ZGD), ki ureja odgovornost članov uprave družbe. Tega razmerja pa po stališču sodišča prve stopnje ni mogoče opredeliti zgolj kot razmerje v zvezi z urejanjem premoženjskih pravic iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem v smislu 2. tč. 1. odst. 4. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (dalje ZDSS).

Tožena stranka se je zoper sklep pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi ter s sklepom ugodi ugovoru tožene stranke o stvarni nepristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani in zadevo v zvezi s tožbo tožeče stranke odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Pritožba ni utemeljena.

Iz 1. odst. 258. čl. ZGD izhaja, da člani upravi solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih delovnih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

Pri delu poslovodje družbe se prepletajo pravice in dolžnosti, ki jih ima poslovodja iz delovnega razmerja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki jo ima poslovodja pri vodenju poslov družbe.

Zato je v primerih zahtevanega plačila odškodnine iz naslova odgovornosti po 258. čl. ZGD treba ugotoviti, ali je potrebno upoštevati pravila postopka v gospodarskih sporih ali ne. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno ali bo odločalo o takem tožbenem zahtevku sodišče splošne pristojnosti, to je po 3. tč. II. 201. čl. Zakona o sodiščih okrožno sodišče ali specializirano delovno sodišče po ZDSS.

Niti iz tožbenih trditev niti iz navedb v nasprotni tožbi ne izhaja, da bi šlo za spor med družbo in nekdanjo direktorico, ki bi izviral iz pogodbe o zaposlitvi, kot je navedel pritožnik v pritožbi. Sodišče druge stopnje le še pripominja, da tožena stranka v spis ni predložila pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere naj bi dokazovala, da je potrebno presojati ta spor po določbah delovno-pravne zakonodaje, za reševanje katerega pa je po 2. tč. 4. čl. ZDSS pristojno delovno sodišče. Sodišče druge stopnje se torej strinja s stališčem v izpodbijanem sklepu, da je treba v tem postopku uporabiti pravila postopka v gospodarskih sporih po 1. tč. 1. odst. 482. čl. ZPP. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je kot sodišče splošne pristojnosti za odločanje v tej zadevi pristojno okrožno sodišče in ugovor stvarne pristojnosti ni utemeljen.

Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP)