Jedro

Ker so bili v pravdi na tožeči strani trije tožniki in je vsak od njih uveljavljal svojo terjatev, ki je bila sicer enaka terjatvi drugih tožnikov, je vsak od tožnikov v pravdi samostojna stranka in se dovoljenost revizije presoja po vrednosti zahtevka vsakega posameznega tožnika. Ob navedeni vrednosti spornega predmeta 1,500.000 SIT in ob uveljavljanju enakih zahtevkov, se na vsakega od tožnikov nanaša vrednost spornega predmeta 500.000 SIT.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožniki so bili vsak do 1/8 solastniki nepremičnine pri z.k. telesu II, vl. št. 626 k.o..., toženec pa je bil solastnik te nepremičnine do 5/8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vsak od tožnikov zaradi vlaganj v nepremičnino solastnik do 1/6 nepremičnine in naložilo tožencu izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo solastninske pravice za vsakega tožnika za nadaljnjo 1/24. Presežek tožbenega zahtevka je sodišče zavrnilo.

Toženčevo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo preko odvetniške družbe in še posebej sam, skupaj z ženo K. M. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do 2/2004) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).

Izhodišče za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe je torej vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, to je 1,500.000 SIT. Ta se nanaša na v tožbi zahtevano povečanje solastninskega deleža vsakega tožnika od 1/8 na 1/4 sporne nepremičnine. Nižji sodišči sta zahtevkom tožnikov delno ugodili tako, da sta priznali vsakemu od tožnikov solastninski delež do 1/6 nepremičnine. Namesto vtoževanega povečanja solastnine za vsakega tožnika za 1/8 je pravnomočno odločeno, da se na vsakega tožnika nanaša povečanje solastnine do 1/24 sporne nepremičnine. Vsak tožnik je tako v pravdi uspel z 1/3 zahtevka. Ker pa so bili v pravdi na tožeči strani trije tožniki in je vsak od njih uveljavljal svojo terjatev, ki je bila sicer enaka terjatvi drugih tožnikov, je vsak od tožnikov v pravdi samostojna stranka in se dovoljenost revizije presoja po vrednosti zahtevka vsakega posameznega tožnika. Ob navedeni vrednosti spornega predmeta 1,500.000 SIT in ob uveljavljanju enakih zahtevkov, se na vsakega od tožnikov nanaša vrednost spornega predmeta 500.000 SIT. Ker je vsak uspel v pravdi samo z 1/3 zahtevka, tako odločitev pa toženec izpodbija, znaša vrednost izpodbijanega dela sodbe za vsakega tožnika 166.667 SIT. Ker navedeni znesek ne presega 1,000.000 SIT, toženčeva revizija ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP zavrglo.