Jedro

Po ZUS-1 lahko zastopnik javnega interesa vloži tožbo samo na podlagi pooblastila Vlade, kadar ta ugotovi, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa. To pomeni, da zastopnik javnega interesa ne more tožbe vložiti po lastni presoji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Izpodbijani sklep je bil izdan v upravnem sporu, v katerem tožeča stranka izpodbija odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS z dne 22. 6. 2009. Z navedeno odločbo je ministrstvo o pritožbi A.A. in B.B., proti odločbi Veterinarske uprave RS z dne 19. 2. 2009, na podlagi 25. člena Zakona o državni upravi in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku pritožbama ugodilo in odločbo Veterinarske uprave RS z dne 19. 2. 2009 odpravilo (I. točka izreka). Z II. točko izreka je odločilo, da se odvzeti domači živali, ki se nahajata v Zavetišču za zapuščene živali, z dnem vročitve te odločbe vrneta lastniku pod določenimi pogoji. V III. točki izreka je bilo odločeno, da če lastnik domačih živali ne bo upošteval odrejenih ukrepov, bo sankcioniran po četrtem odstavku 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. V IV. točki izreka je odločilo, da bo o stroških pritožbenega postopka odločeno s posebnim sklepom. Organ prve stopnje je z odločbo tudi pri tretji obravnavi zadeve odločil, da se Zavetišču za zapuščene živali odredi humana usmrtitev navedenih dveh domačih živali, da je rok za izvršitev 15 dni po prejemu odločbe, sicer bo odrejena prisilna izvršitev po drugi osebi – Veterinarski ambulanti, da morata domači živali do usmrtitve ostati v zavetišču, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov, da se bo kolikor stranka ne bo upoštevala odrejenih ukrepov, izrekla globa in da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. Tožena stranka je odločila v ponovljenem postopku (po odpravi odločbe organa prve stopnje z dne 13. 2. 2008, s sodbo U 310/2008 z dne 10. 3. 2008 in po odpravi odločbe organa prve stopnje z dne 15. 5. 2008 z odločbo istega ministrstva z dne 2. 2. 2009).

2. Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije kot sodišče prve stopnje ugodilo zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe na podlagi določb 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) in odločilo, da se odloži izvršitev navedene odločbe Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS z dne 22. 6. 2009 do izdaje pravnomočne sodne odločbe oziroma v primeru, če sta domači živali že izročeni lastniku, da se domači živali ob zagotovitvi potrebnih varnostnih ukrepov vrneta v Zavetišče za zapuščene živali. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da ni razvidno, da zavetišče doslej ni nudilo zanesljive varnosti ljudem pred morebitnim novim napadom domačih živali, podano pa je precejšnje tveganje za varnost ljudi v primeru vrnitve domačih živali lastniku.

3. Stranka z interesom vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zavrne predlog, podrejeno pa da vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zaznamuje tudi stroške postopka. Navaja, da niso podani razlogi za začasno odredbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje.

4. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Postopek za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu (32. člen ZUS-1) je prilagojen namenu in naravi začasne odločitve in je za sprejem odločitve določen kratek rok ter za izdajo začasne odredbe zadošča že verjetnost. Toda po presoji pritožbenega sodišča se v tem postopku ni mogoče izogniti obligatornemu preizkusu tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe, predvsem, ali obstojajo procesne predpostavke, ki jih je mogoče in potrebno ugotoviti že v tej fazi postopka in so pomembne tudi za postopek ugotavljanja pogojev za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba je namreč vezana na tožbo. Zato mora biti izpolnjenih več procesnih predpostavk na primer: sodna pristojnost, pravočasnost, kdo je lahko stranka in druge. Poleg tega ZUS-1 daje samo tožniku kot stranki legitimacijo za vložitev take zahteve.

7. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sprožila upravni spor (vložila tožbo) sklicujoč se pri tem na določbo drugega odstavka 18. člena ZUS-1 in s sklicevanjem na sklep Vlade RS z dne 5. 4. 2007. 8. Ureditev inštituta zastopnika javnega interesa po ZUS-1 se razlikuje od ureditve zastopnika javnega interesa po ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 65/97 – popr. in 70/2000).

9. Po navedeni določbi ZUS-1 lahko zastopnik javnega interesa vloži tožbo na podlagi pooblastila Vlade, kadar ta ugotovi, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa. Po takšni določbi lahko zastopnik javnega interesa vloži tožbo samo na podlagi pooblastila Vlade, v katerem je ugotovitev, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa, ne more pa tožbe vložiti po lastni presoji. Navedeno določbo ni mogoče razlagati drugače kot tako, da sprožitev upravnega spora s strani Državnega pravobranilstva v funkciji zastopnika javnega interesa poteka tako, da mora Vlada najprej s posebnim sklepom ugotoviti, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa. Šele na podlagi takega sklepa (ugotovitve Vlade kot politično – izvršilnega organa oblasti) lahko Vlada v posamičnem primeru pooblasti državni organ ali drugo osebo za sprožitev upravnega spora (prvi odstavek 18. člena ZUS-1). Ne more pa se navedena ureditev razlagati tako, da je državni pravobranilec s sklepom Vlade, na katerega se sklicuje, že vnaprej in za vse primere, tudi za tiste, ki bodo šele nastali, pooblaščen tako za odločitev o tem, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa, kar pomeni za odločitev, da se gre v spor, kot za odločitev o tem, kdo je tehnični nosilec sprožitve spora (vlagatelj tožbe) v funkciji varovanja javnega interesa, kot je to sicer razvidno iz 2. točke sklepa Vlade z dne 5. 4. 2007. Takšna razlaga po presoji pritožbenega sodišča ni v skladu z novo ureditvijo v ZUS-1, po kateri je vloga zastopnika javnega interesa v upravnem sporu spremenjena in tudi zožena.

10. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče opravilo preizkus tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe v navedeni smeri. Podana je tako bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (tretji odstavek 78. člena v zvezi z 3. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1), na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 78. člena ZUS izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

12. Odločitev pritožbenega sodišča o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa da če je sodišče razveljavilo odločbo zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.