Jedro

"Da mora sedaj oškodovani nositi za eno številko večjo obutev zaradi lažje deformacije 2. prsta desnega stopala" (kar je v izvedenskem mnenju opredeljeno kot edina posledica tožnikove poškodbe), je neizpodbojna dejanska ugotovitev, ki ni v nikakršnem nasprotju s sicer ugotovljenimi dejstvi in ki sta jo sodišči prve in druge stopnje pravilno ovrednotili kot razlog, ki tožnika do odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sploh upravičuje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je v tej pravdi zahteval od tožene stranke plačilo 2.000.000 SIT odškodnine s pripadki za nepremoženjsko škodo (1.200.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 200.000 SIT za strah in 600.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), nastalo mu zaradi poke oziroma zloma drugega prsta desnega stopala pod glavico prvega členka v delovni nesreči dne 9.11.1998. S pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je bilo tožniku prisojenih 650.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo (400.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 50.000 SIT za strah ter 200.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), medtem ko je bil v presežku (za 1.350.000 SIT) tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine zavrnjen.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, s katero izpodbija zavrnilni del pravnomočne sodbe iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Za sleherno od ugotovljenih oblik nepremoženjske škode bi mu morale biti po njegovem mnenju priznane odškodnine v višini posamično terjanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Sicer pa tožnik v reviziji ponovno in izčrpno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki ga po njegovem mnenju upravičujejo do odškodnin zanje v celotnih zahtevanih zneskih (vključno s ponovljenim očitkom sodišču prve stopnje o napačnem izračunu števila dni njegovega bolniškega staleža) in ki jih sodišče prve in zlasti druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali ter s tem zmotno uporabili materialno pravo. V oporo temu prepričanju tožnik ponuja še očitek, da sodišči ob odmeri odškodnine nista upoštevali časa, ki je pretekel od škodnega dogodka dne 9.11.1998 in da od tedaj dalje traja škodno stanje že skoraj sedem let, ko tožena stranka ni plačala tožniku še nobene odškodnine. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe - to je v smeri ugoditve zahtevku za plačilo odškodnine v celoti (s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje do plačila).

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 do 90/2005) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Uveljavljan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu tožniku pripadajočih denarnih odškodnin za posamične izmed oblik nepremoženjske škode slednji utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi ga po njegovem mnenju upravičevale do odškodnin zanje v celotnih terjanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je jalov čim se izkaže, da so bila vsa tista revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno in pravilno ločeno ob odmeri odškodnin za vsako izmed oblik nepremoženjske škode upoštevana že v pravnomočni sodbi. O vplivu izračuna števila dni tožnikovega bolniškega staleža v prvostopenjski sodbi na odmero odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, grajanega v pritožbi tožnika, je slednjemu v celoti in pravilno odgovorilo že sodišče druge stopnje v razlogih svoje sodbe, medtem ko namen revizijskega nakazovanja nekega domnevnega nasprotja v izvedenskem mnenju o trajnih posledicah tožnikove poškodbe ni povsem prepoznaven. "Da mora sedaj oškodovani nositi za eno številko večjo obutev zaradi lažje deformacije 2. prsta desnega stopala" (kar je v izvedenskem mnenju opredeljeno kot edina posledica tožnikove poškodbe), je pač neizpodbojna dejanska ugotovitev, ki ni v nikakršnem nasprotju s sicer ugotovljenimi dejstvi in ki sta jo sodišči prve in druge stopnje pravilno ovrednotili kot razlog, ki tožnika do odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sploh upravičuje. Sicer pa mora biti načelo individualizacije višine odškodnin vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnine ni le odraz odškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima načelo individualizacije višine odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine tožniku pravilno upoštevano, pokaže njena primerjava s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih. Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo.

V zvezi s tožnikovim zavzemanjem za upoštevanje tudi obdobja čakanja na odškodnino pri odmeri njene višine pa zadošča napotitev tožnika na izjemnost situacij, ko ima lahko potek časa od nastanka škode do odločanja sploh kakršenkoli vpliv na odmero višine odškodnine; v obravnavanem primeru obstoj kakšnih izjemnih okoliščin s tem v zvezi namreč ni izkazan.

Ker revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z izpodbijano odločitvijo o delni zavrnitvi tožnikovega zahtevka ni podan, je bilo treba njegovo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.