Jedro

Po 133.členu ZZZDR je aktivno legitimiran za izterjavo stroškov preživljanja otroka od tistega, ki je mld. otroka dolžan preživljati, tisti, ki je te stroške imel. To pa je v konkretnem primeru upničina mati in ne upnica sama, saj upnica niti zatrjuje, da bi mati predmetno terjatev prenesla nanjo (24.člen ZIZ). Vprašanje aktivne legitimacije je vprašanje materialnega in ne procesnega prava. Pomanjkanje aktivne legitimacije tako ne pomeni obstoja procesne ovire v smislu 273.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ za vsebinsko odločanje o predlogu za izvršbo. Kadar predlog za izvršbo vloži oseba, ki ni aktivno legitimirana zanj, se predlog za izvršbo zavrne in ne zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upničin predlog za izvršbo na dolžnikovo plačo. Proti sklepu se je pritožila upnica zaradi bistvene kršitve določb postopka. Po njenem mnenju je odločitev sodišča preuranjena, saj bi moralo sodišče na podlagi 273.člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15.členom Zakona o izvršbi in zavarovanju upnico pozvati na odpravo pomanjkljivosti izvršilnega predloga glede sposobnosti upnika biti stranka v izvršilnem postopku. Poleg tega pa iz razloga pomanjkanja procesnih predpostavk predloga za izvršbo ni mogoče zavrniti, ampak zavreči. Ne glede na to, ali gre za preživninski ali verzijski zahtevek, je treba imeti pred očmi legitimno pravico otroka do sredstev za preživljanje. Sodišče bi moralo upoštevati, da otrok uživa posebno varstvo in zato s čim manjšimi stroški in nepotrebnimi procesnimi zapleti omogočiti zagotovitev sredstev za otrokovo preživljanje. Glede na navedeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje ali pa, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožnici določi primeren rok za odpravo pomanjkljivosti v izvršilnem predlogu. Pritožba ni utemeljena. Predlog za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa opr.št. SV 363/97 je vložila mld. dolžnikova hči, in sicer, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, za izterjavo stroškov preživljanja mld. upnice za čas od njenega rojstva do aprila 1996, ko dolžnik ni plačeval preživnine za svojo hčer. Po 133.členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, ZZZDR) je aktivno legitimiran za izterjavo teh stroškov od tistega, ki je mld. otroka dolžan preživljati, tisti, ki je te stroške imel. To pa je v konkretnem primeru upničina mati in ne upnica sama, saj upnica tudi ne zatrjuje, da bi mati predmetno terjatev prenesla nanjo (24.člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98, ZIZ). Vprašanje aktivne legitimacije je vprašanje materialnega in ne procesnega prava. Pomanjkanje aktivne legitimacije tako ne pomeni obstoja procesne ovire za vsebinsko odločanje o zahtevku. Kadar predlog za izvršbo vloži oseba, ki ni aktivno legitimirana zanj, se predlog za izvršbo zavrne in ne zavrže. Upnica se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na 273.člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, ZPP), ki se na podlagi 15.člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršbi. Določba 273.člena ZPP, ki govori o predhodnem preizkusu tožbe, namreč pride v poštev le, če je predlog za izvršbo nerazumljiv ali formalno nepopoln (40.člen ZIZ, 180.člen ZPP), ali če obstajajo pomanjkljivosti sposobnosti upnika ali dolžnika biti stranka v izvršilnem postopku (76.člen ZPP) ali pomanjkljivosti tistega, ki nastopa kot stranka v izvršilnem postopku, glede njegove procesne sposobnosti (77.člen ZPP), če zakoniti zastopnik nima dovoljenja za konkretno izvršbo, kadar je to potrebno, ali če stranko ne zastopa oseba, ki je lahko po ZPP pooblaščenec (86., 87.člen ZPP). Če sodišče ugotovi opisane pomanjkljivosti, izda sodnik potrebne ukrepe, določene v 81., 87. in 108. členu ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ. Ker v konkretnem primeru predlog za izvršbo ni vseboval nobene izmed opisanih (procesnih) pomanjkljivosti, sodišču ni bilo treba ukrepati po 81., 87. in 108.členu ZPP, kot to napačno meni pritožba, temveč je pravilno vsebinsko odločalo o stvari, in sicer je zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrnilo upničin izvršilni predlog. Na takšno presojo ne more vplivati v pritožbi poudarjeno posebno varstvo otrok in njihovih koristi. Ker je torej sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo in ker pri tem ni storilo nobene procesne kršitve (ne očitane ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti - 2.odstavek 350.člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in 15.členom ZIZ), je sodišče druge stopnje upničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.točka 365.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).