Jedro

V obravnavnem primeru ob vložitvi zahteve niti ob izdaji prvostopenjske upravne odločbe ni bil izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje in izplačevanje 40 % starostne pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo prvostopenjske odločbe tožene stranke (toženi ZPIZ) št. ... (št. dosjeja: ...) z dne 4. 3. 2020 in dokončne odločbe iste št. z dne 18. 8. 2020 (1. tč. I. izreka), pravico do izplačila 40 % starostne pokojnine od 21. 3. 2020 do 17. 8. 2020 z uskladitvami (2. tč. I. izreka), da toženi ZPIZ v 15 dneh izda odločbo o odmeri 40 % starostne pokojnine brez zmanjšanja zaradi manjkajoče starosti (3. tč. I. izreka) in v 15 dneh izplača zapadle mesečne zneske 40 % starostne pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakomesečne razlike od zadnjega delovnega dne v mesecu za tekoči mesec (4. tč. I. izreka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku in povračilo stroškov pritožbe, oz. podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V zahtevi za priznanje pravice je navedla, da izplačilo dela starostne pokojnine uveljavlja po 21. marcu 2020, ko bo dopolnila 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe z obdobjem skrbi za otroka. Na podlagi 1. odst. 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku1 (ZUP) v zvezi z 2. odst. 252. člena in 1. odst. 253. člena ZUP-a bi moral toženi ZPIZ v pritožbenem postopku spremeniti prvostopenjsko odločbo in priznati pravico do izplačila 40 % starostne pokojnine od 21. 3. 2021 dalje. Zavrnilna upravna odločba, ki jo je sodišče nekritično potrdilo je formalistična in ne upošteva 7. člena ZUP-a o varstvu pravic in 8. člena ZUP-a, da mora organ ugotoviti resnično dejansko stanje in dejstva, pomembna za zakonitost odločbe. Tega toženi ZPIZ ni storil, temveč je zlonamerno pohitel z izdajo prvostopenjske odločbe, ko formalno še res ni izpolnjevala pogojev za pridobitev pravice do delnega izplačila, da mu ne bi bilo treba utemeljiti vsebinskih zakonskih razlogov. Če je toženi ZPIZ menil, da je zahteva vložena prezgodaj, bi jo morala po 3. tč. 1. odst. 129. člena ZUP-a kvečjemu zavreči in ne zavrniti. Pri izdaji izpodbijanih odločb je kršil tudi 138. člen ZUP-a, ker ni ugotovil vseh pomembnih dejstev ter 146. člen ZUP-a, ki za pošteno, nebirokratsko obravnavanje daje stranki pravico udeležbe v postopku. Uradna oseba njene izjave ni pridobila, temveč je zlonamerno pohitela z izdajo odločbe, da je ne bi prehitel dan, ko je izpolnila pogoje za pravico.

Navedene kršitve veljajo tudi za pritožbeno odločanje po 1. odst. 254. člena ZUP‑a. Drugostopenjska odločba je izdana 18. 8. 2020, ko je bilo že jasno, da izpolnjuje pogoje za delno pokojnino. Potrditev nezakonite dokončne odločbe z izpodbijano sodbo je bistvena kršitev postopka. Sodišče ne presoja le vsebine upravnih odločb, temveč mora v skladu z materialno resnico iz 61. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) popolnoma in po resnici ugotoviti dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Če ugotovi, da pravica po materialnem pravu pripada, jo mora priznati, kar je bistvo meritornega sojenja. Sodišče se je omejilo le na formalno odločanje o zakonitosti prvostopenjske odločbe. Vsebinskih razlogov za pravico do izplačila 40 % starostne pokojnine ni izpodbilo. Z odločbo št. ... z dne 5. 3. 2001 je čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 30. 9. 1980 do 26. 2. 1981 priznan v zavarovalno dobo. Kot zavarovalna doba "sui generis" se všteva v pokojninsko dobo in ima enako veljajo, kot ostale zavarovalne dobe. Ni smiselna razprava o dokupljeni dobi, ki je v zakonu jasno določena in se po noveli Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2H) ves čas do 31. 12. 2012 tudi obravnava kot delovna oz. zavarovalna in pokojninska doba. Diskriminirati starše po merilu skrbi za otroka pred 1. 1. 2000 in tistimi, ki so to skrb posvečali od uveljavitve ZPIZ-1 dalje pomeni kršitev 2., 14., 22., 50. in 54. člena Ustave RS4 (Ustava). Iz dolžnosti staršev izhaja pravica, ki ne sme diskriminirati in izločati posameznih skupin, da na osnovi izvrševanja starševske dolžnosti uveljavijo pravice iz socialne varnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do zatrjevanih, niti drugih procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku5 (ZPP), na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti. Pisni odpravek zavrnilne sodbe je utemeljen z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi. Ker sodba nima pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti, ni kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Na pritožbena izvajanja je potrebno ponovno poudariti predvsem naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženi ZPIZ je podan v 39.a členu v zvezi s 4. odst. 27. člena ZPIZ-2. Po noveliranem 1. odstavku 39.a členu ZPIZ-2G,6 ki velja od 1. 1. 2020 dalje, se zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan uveljavitve, in sicer največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oz. zavarovalni čas. V skladu s 27. členom ZPIZ-2 lahko zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če ima najmanj 15 let zavarovalne dobe (1. odst.), oz. ko dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa (4 odst.). V osnovnem besedilu 23. tč. 7. člena ZPIZ-2 je pokojninska doba brez dokupa opredeljena kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti vendar brez dokupa pokojninske dobe7. Pokojninska doba brez dokupa je nov institut, ki ga zakonske ureditve pred ZPIZ‑2 niso poznale. Uveden je bil zaradi neugodnih demografskih, gospodarskih in finančnih razmer zaradi dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne. Ustavno sodišče RS je že leta 2016 presodilo8, da 4. odst. 27. člena ZPIZ-2 ni v neskladju z Ustavo. Ocenilo je, da z njo ni kršen 14. člen Ustave, ne načelna določba 2. člena niti 50. člen Ustave, ker ima zakonodajalec pri pravnem normiranju socialnih pravic vključno s pravico do pokojnine, široko polje proste presoje, pod pogojem, da obstajajo za ureditev stvarni razlogi, ki niso arbitrarne narave. Zakonodajalec je za pridobitev pravice do starostne pokojnine določil različne pogoje, za razlikovanje med zavarovanci pa uporabil kriterija delovne aktivnosti in višino prispevka, ki sta vgrajena v bistvo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in s tem v jedro pravice do pokojnine.

6. V obravnavnem primeru ni nobene dileme, da ob vložitvi zahteve niti ob izdaji prvostopenjske upravne odločbe ni bil izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje in izplačevanje 40 % starostne pokojnine, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim toženi ZPIZ.

Iz bistveno pravilnih dejanskih ugotovitev sodišča, glede katerih pritožnica celo sama navaja, da ob vložitvi zahteve v predsodnem postopku formalno ni izpolnjevala pogojev za pravico do delnega izplačila starostne pokojnine, izhaja: - da je bila zahteva v predsodnem postopku vložena 2. 3. 2020; - da je bila prvostopenjska upravna odločba izdana 4. 3. 2020; - da je tožnica, rojena 25. 3. 1956 na dan izdaje odločbe imela dopolnjenih več kot 63 let starosti ter 39 let 11 mesecev in 14 dni pokojninske dobe, od tega 39 let 6 mesecev in 17 dni pokojninske dobe brez dokupa.

7. Dejstvo, da na dan vložitve zahteve 2. 3. 2020, niti na dan izdaje prvostopenjske upravne odločbe 4. 3. 2020 ni bil izpolnjen pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa je edino odločilno za zavrnitev zahteve v predsodnem postopku.

8. Toženemu ZPIZ v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče uspešno očitati kršitve 138. člena ZUP-a, ki določa, da je pred izdajo odločbe potrebno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, pomembna za odločitev in strankam omogočiti, da zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (1. odst.), kar se lahko opravi v posebnem ugotovitvenem postopku, ali skrajšanem postopku (2. odst.). Vendar v obravnavani zadevi na dan vložitve zahteve niti na dan izdaje prvostopenjske upravne odločbe relevantna dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev, sploh niso bila sporna. Posledično ni bil niti mogel biti kršen 146. člen ZUP, ki zagotavlja pravico stranke udeleževati se postopka, če je to potrebno za ugotavljanje pravno odločilnih dejstev, ne 7. člen ZUP-a o varstvu pravic strank in javnih koristi, ali 8. člen ZUP-a o načelu materialne resnice.

V obravnavnem predsodnem postopku so bili brez slehernega dvoma izpolnjeni procesni pogoji za postopanje po 144. členu ZUP, kot je pravilno utemeljeno v 10. tč. obrazložitve prvostopenjske sodbe. Potrebno je pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da so bile izpolnjene predpostavke iz 2. tč. 1. odst. 144. člena ZUP-a, ko lahko organ ki vodi postopek, kar velja tudi za toženi ZPIZ, po skrajšanem postopku takoj odloči o stvari, če se da stanje stvari ugotoviti na podlagi uradnih podatkov. Torej podatkov o pokojninski dobi iz matične evidence, vodene po Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja9 (ZMEPIZ-1). Ker podatki o dopolnjeni pokojninski dobi, vključno s priznano zavarovalno dobo za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 30. 9. 1980 do 26. 2. 198110 na dan 2. 3. 2020 in 4. 3. 2020 v upravnem, niti sodnem postopku niso bili sporni, so na podlagi 144. člena ZUP-a obstajali pogoji za izdajo prvostopenjske upravne odločbe po skrajšanem ugotovitvenem postopku.

9. Zmotno je pritožničino stališče, da bi morala biti prezgodaj vložena zahteva, ker še ni izpolnjevala predpisanih 40 let pokojninske dobe kvečjemu kot preuranjena zavržena. Po 3. tč. 1. odst. 129. člena ZUP sme upravni organ zahtevo s sklepom zavreči le, če ni vložena v predpisanem roku. Npr. ko gre za zamujeno zahtevo pri prekluzivnem roku11, in ne preuranjeno kot v predmetni zadevi, ko je tožnica zahtevo za priznanje pravice do izplačila dela starostne pokojnine vložila 2. 3. 2020, čeprav je glede na zapis v vlogi, da se ji pravica prizna od izpolnitve prvega pogoja, tj. od 21. 3. 2020 dalje, nedvomno vedela, da je preuranjena.

10. Neutemeljeni in neprimerni so očitki pritožnice, da je toženi ZPIZ zlonamerno pohitel z izdajo zavrnilne prvostopenjske odločbe, ko pogoji za pravico do delnega izplačila pokojnine še niso bili izpolnjeni, da mu ne bi bilo treba utemeljevati vsebinskih razlogov. Prvostopenjska zavrnilna odločba vsebuje relevantne dejanske in jasne pravne razloge! Enako velja za izpodbijano drugostopenjsko odločbo, saj ni mogoče uspešno zatrjevati kršitve iz 1. odst. 254. člena ZUP-a. V sodno socialnih sporih glede na 61. člen ZDSS-1 sicer res velja načelo materialne resnice, ki sodišče zavezuje, da popolno in po resnici ugotovi sporna dejstva od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka in po odpravi nezakonitih upravnih odločb v skladu z 2. odst. 81. člena ZDSS-1 praviloma samo meritorno razsodi o vtoževani pravici. Vendar v okoliščinah obravnavanega primera, ko sta izpodbijani upravni odločbi pravilni in zakoniti, navedeni določbi ZDSS-1 nista kršeni, kot zmotno meni pritožnica.

Za rešitev zadeve so pravno irelevatna pritožbena izvajanja v zvezi z zavarovalno dobo iz naslova skrbi za otroka v prvem letu starosti od 30. 9. 1980 do 26. 2. 1981 (A/5)12, četudi je mogoče pritrditi tožnici, da zavarovalnih dob, priznanih po 189. členu prej veljavnega ZPIZ-113 ni mogoče enačiti z dokupljeno pokojninsko dobo. Z zakonito zavrnitvijo izplačila 40 % starostne pokojnine, ker ob vložitvi zahteve niti izdaji odločbe dne 4. 3. 2020 (A/2), ni bil izpolnjen pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ni prišlo do očitane diskriminacije po merilu skrbi za otroka, niti kršitev 2. člena, 14. člena, 22. člena, 50. člena in 54. člena Ustave, kot neutemeljeno zatrjuje tožnica. Tovrstne navedbe ne pogojujejo drugačne razsodbe od izpodbijane, zato se pritožbeno sodišče glede na 360. člen ZPP do njih dodatno niti ni dolžno opredeljevati.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti, na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 tožbeni zahtevek na njuno odpravo utemeljeno zavrnilo in posledično tudi pravico do izplačevanja 40 % starostne pokojnine za vtoževano obdobje od 21. 3. 2020 do 17. 8. 202014. Ker iz istih dejanskih in pravnih razlogov pritožba ne more biti uspešna, jo je bilo potrebno na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

12. Glede na pritožbeni izid spora o glavni stvari je na podlagi 165. člena ZPP potrebno zavrniti pritožbo tudi zoper stroškovno odločitev in potrditi II. tč. izreka prvostopenjske sodbe. Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, saj jih tožnica sploh ni priglasila.

1 Ur. l. RS, št. 88/1999 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 139/2020 z dne 9. 10. 2020. 4 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 6 Ur. l. RS, št. 75/2019 z dne 12. 12. 2019. 7 Po noveli ZPIZ-2B, uveljavljeni od 1. 1. 2016 dalje pokojninska doba brez dokupa vključuje tudi obdobje delovnega razmerja v tujini; Z novelo ZPIZ-2K, ki je v skladu s 3. členom začela veljati 23. 10. 2021, uporabljati pa s 1. 11. 2021, je 23. tč. 7. člena spremenjena tako, da pokojninska doba brez dokupa vključuje: obdobje obvezne vključitve v obvezno zavarovanje; obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, če so bili plačani prispevki; obdobje prostovoljne vključitve v zavarovanje po 1. 1. 2013, če se je oseba v zavarovanje vključila pred 31. 12. 2012, vendar do prve prekinitve zavarovanja, če so bili plačani prispevki; dokupljena zavarovalna doba do 31. 12. 2012, če so bili plačani prispevki; obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobje delovnega razmerja v tujini. 8 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-246/13-44 z dne 21. 4. 2016. 9 Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami. 10 Z odločbo št. ... z dne 5. 3. 2001. 11 Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem; GV Založba, Ljubljana 2001; str. 356. 12 Odločba št. ... z dne 5. 3. 2001. 13 Ur. l. RS, št. 106/ 1999 s spremembami. 14 Iz priloge A/6b je sicer razvidno, da je bila tožnici z odločbo z dne 8. 9. 2020 od 18. 8. 2020 dalje priznana pravica do izplačila 40 % starostne pokojnine, vendar pa ta posamični upravni akt ni predmet tega sodnega postopka in ne vpliva na pritožbeno rešitev zadeve.