Jedro

Za presojo, ali je stranka opravičila izostanek, mora biti podano samo opravičilo stranke z navedbo opravičljivega razloga za izostanek in dokazilo o obstoju tega razloga. Tožeča stranka ni izkazala opravičenih razlogov za izostanek z naroka. Svojemu opravičilu namreč ni predložila dokazila o bolezni, na katero se je v opravičilu kot razlog za izostanek sklicevala. Pritožbeno pojasnilo, da se njen pooblaščenec naroka ni udeležil, ker ga je tožeča stranka seznanila s predlogom za predložitev obravnave, ni sprejemljivo. Zgolj podani predlog za preložitev obravnave namreč stranki oziroma njenemu pooblaščencu še ne nudi opravičljivega razloga za izostanek z naroka, če ga sodišče ne prekliče in preloži, kajti sodišču je dana presoja o utemeljenosti razlogov za preklic in preložitev naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo na podlagi odpovedi je prvostopenjsko sodišče razveljavilo izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 50927/2010 z dne 15.4.2010 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je še naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 361,84 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb postopka ter predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Pritožbi je priložila dopis tožeče stranke in zdravniško „opravičilo“ (prilogi A5, A6).

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S pritožbeno trditvijo, da je tožeča stranka svoj izostanek opravičila z dopisom z dne 28.3.2011 in pritožbi priloženim zdravniškim potrdilom o opravičeni zadržanosti od dela z dne 31.3.2011 (priloga A5) tožeča stranka uveljavlja bistveno postopkovno kršitev po 7. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, saj naj bi sodišče v nasprotju z določilom ZPP izdalo sodbo na podlagi odpovedi.

6. V obravnavanem primeru gre za gospodarski spor majhne vrednosti (1. odst. 495. čl. ZPP). Po 3. odst. 454. čl. ZPP pa izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če je poleg pogojev iz 317. čl. ZPP (da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati) izpolnjena še predpostavka, da je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa se ga ni udeležila, čeprav je bila v redu povabljena. Bistvo spora v predmetnem pritožbenem postopku je prav neudeležba tožeče stranke na naroku dne 30.3.2011. Pritožnik trdi, da je svoj izostanek z naroka še pred narokom z dopisom dne 28.3.2011 opravičil in s tem smiselno predlagal preložitev naroka. Toda za presojo, ali je stranka opravičila izostanek (281. čl. ZPP), mora biti podano samo opravičilo stranke z navedbo opravičljivega razloga za izostanek in dokazilo o obstoju tega razloga. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala opravičenih razlogov za izostanek z naroka. Svojemu opravičilu namreč ni predložila dokazila o bolezni, na katero se je v opravičilu kot razlog za izostanek sklicevala. Šele pritožbi priloženo zdravniško potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (priloga A5) pa je nedopustna pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče skladno s 1. odst. 337. čl. ZPP ni smelo presojati, saj pritožnik ni verjetno izkazal, zakaj navedenega dokazila ni mogel pravočasno predložiti že v postopku na prvi stopnji.

7. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka v tem postopku pooblaščenca in sodna pisanja, vključno z vabilom na narok se vročajo skladno s 1. odst. 137. čl. ZPP njemu. Pritožbeno pojasnilo, da se njen pooblaščenec naroka ni udeležil, ker ga je tožeča stranka seznanila s predlogom za predložitev obravnave, ni sprejemljivo. Zgolj podani predlog za preložitev obravnave namreč stranki oziroma njenemu pooblaščencu še ne nudi opravičljivega razloga za izostanek z naroka, če ga sodišče ne prekliče in preloži, kajti sodišču je dana presoja o utemeljenosti razlogov za preklic in preložitev naroka. Do tega pa v obravnavanem primeru ni prišlo. Tako se pokaže, da tudi ni bilo nobenih utemeljenih razlogov za izostanek z naroka pooblaščenca tožeče stranke. Že njegova navzočnost na naroku bi namreč lahko preprečila posledice izostanka tožeče stranke iz 3. odst. 454. čl. ZPP, to je izdajo sodbe na podlagi odpovedi.

8. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da so bili podani vsi pogoji za izdajo izpodbijane sodbe, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).