12. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Timona Kopitarja iz Ljubljane na seji dne 12. maja 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 51. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 47/02) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik, častnik v Slovenski vojski, z osebnim činom poročnika, izpodbija 51. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr-C). V uvodu pobude navaja, da zahteva tudi presojo ustavnosti 98.a člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94 in nasl. – v nadaljevanju ZObr), ki je bil v ZObr vnesen na podlagi 40. člena ZObr-C. Iz obrazložitve pobude nasprotno izhaja, da dejansko izpodbija le 51. člen ZObr. Glede na to je Ustavno sodišče pobudo preizkusilo zgolj v tem obsegu.

2.Pobudnik navaja, da so bili z ZObr-C spremenjeni čini v Slovenski vojski. Pred uveljavitvijo ZObr-C so bili v Slovenski vojski naslednji častniški čini: podporočnik, poročnik, stotnik, major, podpolkovnik, polkovnik, brigadir, generalpodpolkovnik in generalpolkovnik (61. člen ZObr). Skladno z 22. členom ZObr-C so novi častniški čini naslednji: poročnik, nadporočnik, stotnik, major, podpolkovnik, polkovnik, brigadir. Na podlagi 51. člena ZObr-C je bil z uveljavitvijo tega zakona čin podporočnik preveden v čin poročnik, čin poročnik pa ni bil preveden v čin nadporočnik. Meni, da ga takšna ureditev postavlja v slabši položaj od oseb, ki so imele ob uveljavitvi ZObr-C podporočniški čin in so bile brez prej potrebnih usposabljanj in časovnih omejitev pretvorjene v poročniške čine. Uveljavlja kršitev načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zatrjuje tudi, da se je s tem, ko njegov čin ni bil pretvorjen v čin nadporočnik, bistveno poslabšal njegov položaj. Pred uveljavitvijo sprememb bi moral do čina stotnik napredovati samo še enkrat, sedaj pa je med činoma poročnik in stotnik vrinjen še čin nadporočnik. Navedeno tudi pomeni, da ne bo več mogel zasedati stotniških delovnih mest, med drugim tudi svojega trenutnega delovnega mesta. Skladno z 98.a členom ZObr je lahko namreč pripadnik stalne sestave Slovenske vojske razporejen le na formacijsko dolžnost, za katero se zahteva enak ali eno stopnjo višji čin, kot je njegov osebni čin. Navaja tudi, da mu je bilo s tem, ko ne izpolnjuje več pogojev za zasedbo svojega delovnega mesta, poseženo v pridobljene pravice, kar naj bi bilo v neskladju s 155. členom Ustave.

3.V vlogi, naslovljeni kot pojasnila k pobudi, pobudnik Ustavno sodišče obvešča, da je bil, ker ni imel čina nadporočnik, razporejen pa je lahko samo na delovno mesto, ki od osebnega čina odstopa le za eno stopnjo, v okviru reorganizacije slovenske vojske s stotniškega delovnega mesta razporejen na nadporočniško delovno mesto.

4.Vlada v svojem mnenju o pobudi meni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude, saj ne izpolnjuje s predpisi določene splošne izobrazbe kot splošnega pogoja za povišanje v višji častniški čin. Mnenju Vlade se v odgovoru pridružuje tudi Državni zbor.

B.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten, obstajati pa mora ves čas postopka pred Ustavnim sodiščem. Morebitna ugoditev pobudi mora privesti do izboljšanja pobudnikovega položaja (tako v odločbi Ustavnega sodišča št. 18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/2001 in OdlUS X, 76).

6.Iz pobudnikovih navedb o neustavnosti zakonske ureditve, ki ob spremembi častniških činov ni predvidela prevedbe poročniških činov v nadporočniške, izhaja, da zatrjuje obstoj neustavne zakonske praznine. Pravni interes za vložitev pobude utemeljuje z navedbami o oteženem napredovanju v stotniški čin in o tem, da v bodoče ne bo več mogel zasedati stotniških delovnih mest. Hkrati navaja, da je bil že premeščen s stotniškega na nadporočniško delovno mesto.

7.Z navedbami, da zato, ker ni bil preveden v čin nadporočnik, ne bo več mogel zasedati stotniških delovnih mest, pobudnik ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za vložitev pobude, s katero želi doseči prevedbo poročniških činov v nadporočniške. Upoštevaje prvi odstavek 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 40/04 – ZObr-D) zgolj dejstvo, da ima dve stopnji nižji čin od stotniškega čina, samo po sebi ni ovira za zasedbo delovnega mesta, za katero se zahteva stotniški čin. V skladu s to zakonsko določbo lahko namreč poročnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je ali bo po uveljavitvi tega zakona razporejen na formacijsko dolžnost, za katero se zahteva dve stopnji višji čin, kot je njegov osebni čin, obdrži razporeditev na formacijsko dolžnost in naziv še dve leti po uveljavitvi tega zakona (novela je začela veljati maja 2004).

8.Pravnega interesa za pobudo ne utemeljujejo niti navedbe o razporeditvi na drugo delovno mesto, do katere naj bi prišlo, ker je bil pred tem razporejen na delovno mesto, za katero se je zahteval dve stopnji višji čin od njegovega osebnega čina. Četudi bi do razporeditve prišlo v obdobju pred uveljavitvijo ZObr-D, ko ZObr še ni predvideval v prejšnji točki omenjene izjeme o možnosti zaposlitve na delovnem mestu, za katero se zahteva dve stopnji višji čin od osebnega čina, pobudnik ni izkazal, da bi se z morebitno ugoditvijo pobudi lahko izboljšal njegov pravni položaj. Razveljavitev zakona začne namreč učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Po 44. členu ZUstS se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. Zgolj na nepravnomočna razmerja bi lahko učinkovala tudi ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča v obravnavani zadevi. Z morebitno ugotovitvijo neustavnosti izpodbijanega zakona in posledično spremembo izpodbijane ureditve na način, kot ga predlaga pobudnik, bi se lahko zato pravni položaj pobudnika izboljšal le, če o premestitvi na drugo delovno mesto še ne bi bilo pravnomočno odločeno. Pobudnik pa ni izkazal, da bi zoper razporeditev ugovarjal oziroma zahteval sodno varstvo.

9.Prav tako pa pobudnik pravnega interesa za pobudo ne izkazuje z navedbami o oteženem napredovanju v stotniški čin. Četudi bi v posledici odločitve Ustavnega sodišča prišlo do spremembe izpodbijane ureditve, tako da bi bila morebitna neustavna zakonska praznina zapolnjena tako, da bi bil častniški čin poročnik preveden v čin nadporočnik, pobudnik ni izkazal, da bi takšna odločitev imela za posledico, da bi čin stotnik dosegel prej, kot bi ga sicer.

10.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič.

Predsednik dr. Janez Čebulj