Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je v zapuščinskem postopku, opravljenem na podlagi 74. člena ZDen, glede obsega premoženja, ki je bilo vrnjeno upravičencu in ki je s tem predmet dedovanja po njem, vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spadajo na podlagi pravnomočne denacionalizacijske odločbe UE Škofja Loka št. DEN-301-163-109/92-4/ŠŠ z dne 17.5.1995 v zapuščino po pokojnem Otmarju Jožefu Z. nepremičnine vl. št. 506 k.o. R... in polovica vl. št. 507 k.o. R... ter določilo kot dediče tega premoženj na podlagi zakona zapustnikovo ženo Ivano Z. ter zapustnikova sinova Damira Z. in Sama Z., vsakega do ene tretjine. Hkrati je odredilo tud temu ustrezne zemljiškoknjižne vpise. Zoper tak sklep sodišča prve stopnje sta se pritožila zakonita dediča - zapustnikova sinova Damir Z. in Samo Z.. Kot pritožbeni razlog uveljavljata nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. V pritožbi navajata, da bi po izpodbijanem sklepu o dedovanju tudi druga žena pokojnega Otmarja Z. (Ivanka Z.) kot njuna sodedinja bila udeležena pri dedovanju nepremičnin vl. št. 506 k.o. R... in polovici vl. št. 507 iste k.o., čeprav je bil pokojni Otmar Z. lastnik le zemljišč, ki so vpisana v teh vložnih številkah, ne pa tudi objektov, ki stojijo n teh zemljiščih. Lastnica na teh zemljiščih stoječih objektov je bila namreč zapustnikova prva žena Greta Z. kot lastnica tovarne (mati pritožnikov). Zato bi lahko Ivanka Z. nastopala kot zakonita dedinja (poleg pritožnikov) le pri dedovanju zemljišč, ne pa tudi kot dedinja objektov, ki stojijo na teh zemljiščih. Razen tega pritožnika zatrjujeta, da sta Ivanka Z. in Otmar Z. v času trajanja njune zakonske zveze kupila del hiše na K... 1 v K..., ki stoji na parceli št. 938/25 k.o. K.... Kljub temu, da je šlo za njuno skupno premoženje, se je po kupoprodajni pogodbi z dne 12.3.1969 vknjižila kot lastnica do 3/8 na hiši K... 1 v K..., stoječi na parceli št. 938/25 k.o. K..., le Ivanka Z.. Zato to premoženje ni bilo predmet zapuščine v zapuščinskem postopku po dne 12.12.1979 umrlem Otmarju Z., ki je tekel pred tedanjim Temeljnim sodiščem v Kranju, Enoti v Kranju, pod opr. št. D 6/80, saj ga je Ivanka Z. zamolčala, sinova in dediča po Otmarju Z. (pritožnika) pa zanj tedaj nista vedela. Ker je bilo torej to premožnje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze me Ivanko Z. in Otmarjem Z., pritožnika zahtevata, da se polovica tega premoženja prizna pokojnemu očetu Otmarju Z. in da se vrednost te polovice vključi v ta zapuščinski postopek kot pozneje najdeno premoženje. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. Spričo pritožbenih navedb je treba uvodoma poudariti, da je sodišče prve stopnje v danem primeru opravilo zapuščinski postopek na podlagi določbe 74. člena Zakona o denacionalizaciji - Ur. l. RS št. 27/91; v nadaljevanju: ZDen (glej tudi Ur. l. RS št. 20/97), po kateri se opravi nov zapuščinski postopek le in prav glede tistega premoženja, ki je pripadlo upravičencu iz prvega odstavka 67. člena ZDen (v danem primeru Otmarju Z.) na podlagi odločbe o denacionalizaciji (ker ni bilo zajeto kot predmet dedovanja v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku po dne 12.12.1979 umrlem Otmarju Z.). To pomeni, da je sodišče v takem zapuščinskem postopku glede obsega premoženja, ki je bilo vrnjeno upravičencu in ki je s tem predmet dedovanja po njem, vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji. Enako velja tudi z udeležence, ki v zapuščinskem postopku ne morejo ponovno načenjati vprašanj, ki so lahko predmet presoje le v denacionalizacijskem postopku, v katerem je bilo o njih (namreč o obsegu premoženja, ki je predmet vrnitve upravičencu) že pravnomočno odločeno. Z doslej obrazloženim pa je posredno že odgovorjeno tudi na nadaljnji pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo kot predmeta dedovanja na zapustnika odpadajočega dela skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zkonske zveze med Otmarjem Z. in Ivanko Z. (katerega lastništvo zgolj formalno izkazuje le slednja) - in sice kot pozneje najdenega premoženja v pomenu določb 221. člena Zakona o dedovanju (ZD). V tem zapuščinskem postopku je namreč obseg odločanja o dedovanju omejen le na premoženje, ki je pripadlo upravičencu (zapustniku) po odločbi o denacionalizaciji in o katerem se odloča upoštevaje specialna pravila o trenutku delacije iz 78. člena ZDen, medtem ko je odločanje o morebitnih dednopravnih zahtevkih pritožniko v pomenu določb 221. člena ZD po pravnomočnosti vezano na sklep o dedovanju, izdan v postopku pred tedanjim Temeljnim sodišče v Kranju, Enoti v Kranju, pod opr. št. D 6/80. Ker uveljavljani pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po obrazloženem ni podan in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2. tč. 380. člena ob izdaji prvostopnega sklepa še veljavnega Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.