Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S katerimi dokazi, ki jih je sodišče izvedlo, naj bi bila v nasprotju ugotovitve, da je pokojna žena tožene stranke gospodinjska dela opravljala, tožena stranka v reviziji ni navedla. Postavila je le pavšalno trditev, da naj bi nasprotje obstajalo, zaradi česar naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Taka pavšalna in nekonkretizirana trditev o obstoju bistvene kršitve določb postopka, ne zadošča. Sicer pa ima ugotovitev sodišča o opravljanju gospodinjskih del v izvedenih dokazih zadostno podlago. S trditvami, da je ta ugotovitev "protispisna" tožena stranka v bistvu izpodbija dokazno oceno nižjih sodišč in vztraja pri svoji trditvi, ki pa je ostala nedokazana, da pokojna žena tožene stranke za opravljanje gospodinjskih del sploh ni bila sposobna. Izpodbijanje dokazne ocene sodišča pa predstavlja izpodbijanje dejanskega stanja, kar v revizijskem postopku ni dovoljeno.
Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in ugotovilo, da pripada pok. Š.K., ki je umrla dne 21.8.1987, na nepremičnini parc. št. 638/2 (v naravi hiša z garažo), ki je vpisana pri vl. št. ..., solastninski delež v višini 1/10. Toženi stranki je naložilo, da mora izstaviti listino, ki bo omogočila vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo in tožeči stranki povrniti 145 SIT pravdnih stroškov.
Pritožbi obeh pravdnih strank proti odločitvi o glavni stvari je pritožbeno sodišče kot neutemeljeni zavrnilo. Delno pa je ugodilo pritožbi tožene stranke proti odločitvi o stroških postopka in sicer tako, da je odločilo, da trpita vsaka stranka svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. Enako je odločilo tudi glede stroškov pritožbenega postopka.
Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila iz vseh revizijskih razlogov pravočasno revizijo tožena stranka. Glede na v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. V premajhni meri so bile upoštevane, ali pa sploh niso bile upoštevane ugotovitve, da "zapustnica ni mogla prispevati ničesar k skupnemu premoženju", da "se je moral toženec predčasno upokojiti, saj je bila oskrba zapustnice predraga, zaradi večletne predčasne upokojitve pa ima 20 % nižjo pokojnino" in dejstvo, da "je bila zapustnica popolnoma odvisna od nege svojega moža, zaradi česar tudi ni mogoče govoriti, da je opravljala kakršnakoli gospodinjska dela". Ker te ugotovitve sodišča niso bile upoštevane, je zmotno uporabljeno materialno pravo, zaključek, da naj bi nekatera gospodinjska dela pokojna le opravljala, pa je v nasprotju z izvedenimi dokazi, zaradi česar je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Reviziji naj se tako ugodi, da se tožbeni zathevek v celoti kot neutemeljen zavrne.
Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen ZPP).
V revizijskem odgovoru je tožeča stranka mnenja, da revizija ni utemeljena. Glede na ugotovitve nižjih sodišč je prisojen v resnici prenizek solastninski delež. Revizija naj se zato zavrne kot neutemeljena.
Revizija ni utemeljena.
Revizijske trditve, da je bilo v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno, da "zapustnica ni mogla ničesar prispevati k skupnemu premoženju, da se je moral toženec predčasno upokojiti, zaradi česar ima 20 % nižjo pokojnino, in da je bila zapustnica popolnoma odvisna od oskrbe tožene stranke, za opravljanje gospodinjskih del pa nesposobna, " niso točne. Takih ugotovitev v razlogih sodb nižjih sodišč ni. Res pa je, da je tožena stranka obstoj navedenih dejstev v postopku pred nižjima sodiščema, zatrjevala, njihovega obstoja pa ni uspela dokazati. S ponavljanjem teh trditev v revizijskem postopku tako v resnici ne izpodbija materialnopravne odločbitve sodišč, kot v reviziji zatrjuje, ampak le v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).
S katerimi dokazi, ki jih je sodišče izvedlo, naj bi bila v nasprotju ugotovitve, da je pokojna žena tožene stranke gospodinjska dela opravljala, tožena stranka v reviziji ni navedla. Postavila je le pavšalno trditev, da naj bi nasprotje obstajalo, zaradi česar naj bi bila podna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Taka pavšalna in nekonkretizirana trditev o obstoju bistvene kršitve določb postopka, ne zadošča. Sicer pa ima ugotovitev sodišča o opravljanju gospodinjskih del v izvedenih dokazih zadostno podlago. S trditvami, da je ta ugotovitev "protispisna" tožena stranka v bistvu izpodbija dokazno oceno nižjih sodišč in vztraja pri svoji trditvi, ki pa je ostala nedokazana, da pokojna žena tožene stranke za opravljanje gospodinjskih del sploh ni bila sposobna. Izpodbijanje dokazne ocene sodišča pa ravno tako predstavlja izpodbijanje dejanskega stanja, kar kot je bilo že povedano, v revizijskem postopku ni dovoljeno.
Izpodbijanje odločitve o stroških postopka pa v revizijskem postopku tudi ni dovoljeno. Sklep o odmeri stroškov namreč ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (400. člen ZPP). Zato na revizijske trditve, da odločitev o stroških postopka ni pravilna, revizijsko sodišče ne odgovarja.
V okviru preizkusa po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) je revizijsko sodišče ugotovilo, da v postopku pred nižjima sodiščema ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 10. točke 354. člena ZPP.
Iz navedenih razlogov revizija tožene stranke ni utemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP).
Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 154., 155 in 166. člena ZPP. Tožena stranka, ki z revizijo ni upela, mora stroške vložene revizije trpeti sama (154. člen ZPP). Sama pa mora trpeti stroške revizijskega odgovora tudi tožeča stranka, saj glede na vsebino tega odgovora stroškov, ki so zaradi njene vložitve nastali, ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so bili za pravdo potrebni (155. člen ZPP).