Jedro

Ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da bi bil lahko v upravnem postopku postavljen zahtevek tožnic materialnopravno utemeljen, hkrati pa je potrdilo odločitev tožene stranke, da se zahtevek tožnic zavrne, izrek sodbe nasprotuje v njej navedenim razlogom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnic zoper odločbo tožene stranke z dne 29.2.2000. S to odločbo je tožena stranka na pritožbo strank z interesom E.G.F. in J.K. odpravila odločbo Upravne enote S.G. z dne 25.7.1996 ter odločila, da se zahtevek tožnic za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za adaptacijo oziroma večja vzdrževalna dela na obstoječi garaži na zemljiški parceli 711 k.o. S.G. zavrne.

Po presoji sodišča prve stopnje je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da na podlagi podatkov v upravnih spisih ni mogoče zaključiti, da bi šlo v obravnavani zadevi za adaptacijo v smislu 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 4. člena Navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85, V nadaljevanju Navodilo). Navedlo je, da iz vloge, ki sta jo pri organu prve stopnje vložili tožnici, izhaja, da sta zahtevali dovoljenje za popravilo sten in betonske plošče nad sporno garažo, vendar pa v odločbi organa prve stopnje dovoljena dela (sanacija temeljev, ki obsega obnovitev temeljev in izdelavo novih, ter zamenjavo dotrajanih zidanih sten z novimi in izdelava novih ometov, zamenjava terasne plošče z novo in izvedba izolacije na terasni plošči ter zamenjava lesenega ostrešja s terasno ploščo, obnovitev tlakov v celoti in izvedba izolacije) pomenijo gradnjo nadomestnega objekta oziroma legalizacijo del, ki sta jih tožnici dejansko izvršili. Upravni organ prve stopnje je po presoji sodišča prve stopnje tako dovolil na podlagi priglasitve dela, za katera bi bilo potrebno lokacijsko dovoljenje. Tožena stranka je zato utemeljeno odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje in zahtevek za izdajo odločbe zavrnila.

Tožnici v pritožbi uveljavljata pritožbene razloge nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajata, da gre v zadevi zgolj za vzdrževalna dela, s katerimi se znatneje ne spreminja zunanjost objekta-garaže, prav tako pa se v ničemer niso spremenile zmogljivost, velikost in namembnost objekta. Ker gre zgolj za adaptacijo objekta v smislu 51. člena ZUN in 4. člena Navodila, za taka dela zadošča priglasitev in ni potrebno pridobiti lokacijskega dovoljenja. Upravni organ prve stopnje je odločal samo o delih, ki sta jih stranki tudi dejansko priglasili, saj sta svojo vlogo ustno dopolnili ob ogledu na kraju samem. Tožnici predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka in stranki z interesom na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje in sama odločila o zahtevku tožnic za dovolitev priglašenih del. Odločila je, da se zahtevek tožnic za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zavrne. Sodišče prve stopnje je tožbo zoper takšno odločbo tožene stranke zavrnilo. V obrazložitvi izpodbijane sodbe pa je sodišče prve stopnje navedlo, da iz vloge, ki sta jo pri organu prve stopnje vložili tožnici dne 3.10.1995, izhaja, da sta zahtevali dovoljenje za popravilo sten in betonske plošče nad sporno garažo, kar pa bi sicer lahko bila vzdrževalna dela v smislu 4. člena Navodila. Sodišče prve stopnje je torej navedlo, da bi bil v upravnem postopku postavljen zahtevek tožnic lahko materialnopravno utemeljen, hkrati pa je potrdilo odločitev tožene stranke, da se zahtevek tožnic zavrne. Po presoji pritožbenega sodišča zaradi navedenega izrek sodbe nasprotuje v njej navedenim razlogom. Sodba ima zato pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.

Takšno nezakonito postopanje sodišča prve stopnje predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99), ki se v skladu s 1. odstavkom 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS niso urejena. Na takšno kršitev mora pritožbeno sodišče po 2. odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Ker je bilo že zaradi navedenega potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti, pritožbeno sodišče pritožbenih navedb ni obravnavalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena v zvezi z 3. odstavkom 72. člena ZUS pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.